ronja
|
Hm, meni se pa vse skup ne zdi tako črno... Jaz rada obdarujem ljudi okoli sebe, seveda tiste, do katerih mi kaj je. Rada mislim nanje, kaj bi jim naredilo veselje in kaj bi imeli, pa mogoče niti ne vejo, da obstaja ali pa si sami ne bi nikoli kupili, ker jim je zase škoda denarja, časa, letanja, česarkoli... Ali pa si ne bi znali naredit, recimo, pa jim naredim. In oni meni.
Oče mi je naredil pult, ki ga ne moreš kupit, ker je čisto nepravilne oblike, da ravno paše v kot kuhinje in vsakič, ko kaj delam gor (kar je vsaj 2x na dan), se spomnim nanj in sem mu hvaležna.... Ne vem, mogoče sem res čudna, ampak meni se zdi, da te stvari zbližujejo ljudi - da misliš na njih, da se spomniš na njih, da veš, da te majo radi, da so se potrudili zate, nekaj naredili ali letali po trgovinah, da so našli nekaj, kar bi ti bilo všeč...
Brat mi je naredil police, super darilo! Zdaj imam lahko vse pospravljeno, ker vse paše! Vsakič, ko vzamem CD, se spomnim nanj - in mi je toplo pri srcu... Ja, darila res prinašajo same probleme, hehe
In rada gledam nasmehe , všeč mi je, ko ima potem kdo z darilom veselje, všeč mi je, ko se spomni name, ko ga uporablja in ve, da ga/jo imam rada ... ja, očitno sem res čudna , hehe
Se spomnim, ko sem kupila očetu za rojstni dan kontaktni žar, ko je začel delat na Primorskem. Prej je ves čas jedel v menzah, ker ni imel ničesar, razen mini koherčka za kavo skuhat, kaj več se gor ni dalo... Potem pa si je na tistem začel sam kuhat, od takrat je bolj zdravo, bolj sveže, manj mastno, pa še veselje s kuhanjem je dobil... Sam si ga ne bi NIKOLI kupil, to je tudi sam večkrat rekel, ga ima pa še zdaj, pa je že več kot 10 let od tega... IN ga še vedno z veseljem uporablja, vse naredi not, še biskvit zna spečt v tistem! Ma že čist znucane plate... Mu je naredilo ogromno veselja in res ne vem, kaj bi bilo narobe s tem , da mu dam darilo ... Nihče me ne bo prepričal, da je bilo to slabo! Mogoče je danes bolj zdrav zato, mogoče ga bom zato gledala lahko 1 leto dlje, tudi če bo samo 14 dni, se je splačalo!
To je bilo po moje najbolj posrečeno darilo, kar sem jih kdaj komu dala... Pa ni simbolično, je čisto ok darilo, ampak nikoli mi ni bilo niti za trenutek žal, da se obdarujemo, prav zaradi teh iskric v očeh . Zdaj oče peče pite, poje ogromno več zelenjave, skratka meni se zdi, da je to darilo prispevalo k enemu hobiju, ki je še zelo zdrav... POvejte mi, kaj je slabega v tem???
Potem mu vsakič, ko se vidiva, dam kak zeleni čaj. Ker je bil navajen kave in je je spil precej preveč, mu je težko brez vsega, zeleni čaj ima pa rad in je super nadomestek za kavo - vsaj zanj. In tako ga vedno dobi, saj se tam ne dobijo taki dobri čaji - zdaj je sicer našel eno trgovinico, ampak vseeno dobi čaj od mene, ker je to ena taka simbolika . Potem sem mu priskrbela gobo za kombučo, pa zraven sem mu dala knjigo o čajih in vse navodila, sprintana iz neta, kako se dela s tem... (Fora je v tem, da se za darilo kompletno potrudiš, ne da daš nekaj, pol naj se pa tisti sam zafrkava, kaj bo s tem počel...) In zdaj spije te kombuče pol liter ali dva na dan! Kar je spet zdravo zanj, saj prej nikoli ni dovolj pil tekočine...
Res ne vem, zakaj bi bila darila slaba in kaj je tu skomercializiranega! Dajala sem jih vedno, v komunizmu malo manjša, ker pač še nisem mela svojega denarja, odkar sama služim, pa so lahko večja. In če najdem nekaj, kar bi bilo nekomu všeč, kupim. Totalno materialistično, hehe
Mogoče, ampak dejstvo je, da recimo moj brat ne hodi na knjižne sejme in niti ne ve za knjige, ki bi mu bile všeč, recimo. Oče pa tudi dostikrat ne, vsekakor si pa ne bi šel sam kupit Hawkinga, ga pa z veseljem bere znova in znova... Bratec si ne bi šel nikoli kupit tistega lesenega masažnika za noge, mu je pa ful všeč si masirat noge z njim in ga ima pa pod mizo pri računalniku in zdaj vsaj malo miga z nogami med tem - mogoče ne bo mel tok problemov z žilami zato...
Ko sva z bratcem dala očetu masažni aparat za noge, tisti z vodo, od takrat nima več problemov s krčnimi žilami... Ko sem mu dala kozmodisk, ga je nosil in od takrat nima več problmov s hrbtenico... Zdaj ga niti ne rabi več nosit... Prej ga je ful bolela, sam si ga pa ne bi kupil. Ne vem, no, ampak so stvari, ki si jih sami ne bi privoščili, ti jih pa privoščijo drugi... In ti lahko zelo olajšajo življenje...
Oče mi je dal letos za dedka Mraza denar in rekel, naj si kupim nekaj, česar si sicer ne bi. In sem si kupila dva modrca - ki si jih sicer ne bi, ker se mi je zdelo, da se da shajat v topih, ki so tok raztegljivi, pa da se ne splača in bom počakla, da bojo prsi do konca zrasle... POl me je skor kap, ko sem videla, da so mi že zdaj zrasle za 2 številki in da je bil očitno res že skrajni čas za nove modrce... Zdaj pa mam dva modrca, ki me ne tiščita, lahko v njiju tudi športam in se počutim veliko boljše... Sem mu ful hvaležna...
Ko mi je prvi fant dal očala z plavanje, sem začela z užitkom kravlat - zdaj plavam 3x na teden, naredila sem par tečajev, vse česar mogoče brez tega ne bi... In od takrat nimam več problemov s sklepi... Letos sem za rd dobila nova očala za plavanje od zdajšnjega fanta, hehe, tista so bila res že 10 let stara in so se rosila ko nora, pa zamakala... Stojalo za kitaro, ki ga je naredil še prvi, mam pa še vedno in mi je všeč, je lepo, praktično in me spomni na tisti čas, brez nekega obžalovanja - bilo je lepo, zakaj bi to morala pozabit? On ma še vedno ribice, ki sem mu jih dala, čeprav jih ima še rajši njegova mama, hehe
Potem me je isti peljal skočit iz letala, (kar tako, ne za rd, ne za novo leto, kar tako) - nekaj, kar sem si noro želela, pa niti rekla nisem, ker nisem mela denarja za to... NIkoli ne bom pozabila... ne vem, ampak meni taki trenutki naredijo življenje - tisti, ki ti vzamejo dih...
Pri moji mami in sestri je malo težje, ker se jima okus zelo spreminja, ampak se tudi najde kaj, kar jima je všeč - sestra je par let nosila samo jakno, ki sem ji jo dala z dedka Mraza - in je ni zeblo. Pa kaj je to slabega???
Fant je itak vedno zadovljen z darili, ker je zanj zelo lahko kaj najt , povsod ga je polno, pa poznava se dobro . Ampak je bil pa enkrat tako vesel navadne poslikane majce, da mi ni bilo nič jasno ! Mam navado, da dostikrat komu dam kaj kar tako - če imam čas nekaj naredit ali pa če vidim kaj, kar bi nekomu prav prišlo... In je bila navadna majca, Tshirt, sploh niti ne draga... Samo poslikala sem jo s tem, kar je pač njemu všeč... In mu je ful pomenila...
On je meni dal eno plišasto kuro, ki gre z mano tudi v bolnico ali kamorkoli pač... In imam občutek, da mam del njega zraven... Pa jo lahko stisnem, kadar njega ni...
ODkar sem mu naredila bundo, se zdaj vsak hladnejši dan reži, kako ga nič ne zebe... Puhovke mu takrat res še nisem mogla kupit, sešila sem jo pa lahko in razlika v toploti je očitna. Potem sem mu naredila še bolj tople rokavice za na kolo, da nima več premraženih prstov, pa vem, da mi še zdaj ful dostikrat reče, da ga ne zebe zaradi njih...
Potem so stvari, ki so si jih ljudje vedno želeli, pa nikoli dobili. Meni je totalni užitek najt tako stvar... Navadno po naključju, ampak vseeno je užitek! Recimo fant si je vedno želel knigo za rd ali novo leto, pa je nikoli ni dobil. Ko sem mu jaz dala prvo, me je bilo kar malo sram, ker pri nas je bila knjiga nekaj najbolj običajnega in zelo neoriginalna . Ampak sem vedela, da mu bo všeč, pa sem mu jo vseeno dala, za zraven... Je bil tako vesel, ker se mu je uresničila skrita želja, da mu zdaj vedno dam zraven še knjigo - seveda pa iščem toliko časa, dokler ne najdem take, ki mu bo všeč...
Njegova mami je prvo torto za rd dobila od mene... Si jo je pa vedno želela dobit, da ji enkrat ne bi bilo treba pečt torte za svoj rd... Meni se je zdelo to čisto grozno, pri nas mami ni nikoli pekla torte za svoj rd, vedno sem jo jaz, odkar lahko miksam... Njegova mami mi še zdaj vsako leto pove, da sem ji dala prvo torto, vsaj 3x,... Ji je grozno dosti pomenilo! Od takrat ji vedno naredim 2 torti, zato da bomo počasi nadoknadili zamujeno, hihi
In ne vem no, njej to nekaj pomeni, ko sem ji za zadnji rd prinesla 3 nadstropno torto, s katero sem se ukvarjala cel dan, šla na trg po 27 svežih vrtnic , da je zgledala vsaj približno tako, kot sem si želela, je bila ganjena... Je mela solze v učkih, mislim, se je videlo, da ji je to nekaj pomenilo... Ne vem, kaj vi res vidite nekaj slabega v tem???
Ne vem, kako vi jemljete ta darila, ampak v naši družini prinašajo veselje , vsaj kolikor jaz vidim... Res smo pa priznano čudna družina , so nam dali vzdevek "the Adam's family"...
No, spet sem se razpisala, ker sem se mal razkurila, ampak mi gre na živce, kadar ljudje gledajo samo na slabo stran, pa ne vidijo, koliko dobrega naredi kaka stvar... Mi smo že od vedno nestrpno čakali dedka Mraza in odvijali darila pod jelko... In jaz res nimam slabih izkušenj s tem...
Kar se tiče mojega dedka in babice - kot sem že povedala, imata vso pravico met nekoga rajši in mu to pokazat. Trpela nikoli nisem zato... In imam v lepem spominu, ker od tistih, ki jih imam rada, sem dobila nekaj tako lepih daril, da bi odtehtala vse, kar bi lahko šlo tu narobe... kaj me briga za ljudi, s katerimi si nisem blizu - hvalabogu, da dajo mojima bratu in sestri, ki ju mam rada! Veliko boljše, kot če bi dala nekomu, do katerega mi nič ni, ni res?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, jim dam lupčka
Naju pa boli, ker imava obe enako rada in med njima ne delava razlik, čepraj je ena stara pol leta, druga pa tri. Čeprav je Sara zelo drugačen dojenček kot je bila Ema, precej bolj mirna in ima rada mir. 
od kdaj pa bonboni niso več dobri.. Imate probleme s težavami
