ronja
|
Jaz imam srečo s fantovimi starši, sploh z njegovo mamo, ona kupi obema puncama svojih sinov enako, kar me zelo veseli, ker bi se zelo neprijetno počutila, če bi jaz dobila več samo zato, ker sva si bližje, ker pač živimo v istem mestu in sva s fantom dlje časa skup. Pa še punca fantovega brata je super, tak da bi mi bilo res nerodno! Pa seveda tudi s svojimi starši imam tudi srečo . Včasih si res nič ne damo, ampak se potem prej tako zmenimo. Včasih pa damo vsi skup malo več in kupimo komu kako večjo stvar. Navadno je tako, da enkrat eden dobi kaj večjega, drugič pa drugi - ker pač finance ne bi znesle, da bi za vse kupili kaj velikega. In ker nas je precej (3 froci), je navadno tako, da vsak dobi kaj večjega, enkrat od enega, drugič od drugega, kadar ne damo skup, seveda... Včasih se sestra in brat zmenita, da si ne bosta nič dala. Z mano se nihče več tega ne meni, ker vsi vejo, da bom vseeno kaj dala, ker si enostavno ne morem pomagat, dat je fajn POkliči jih in vprašaj, zakaj taka razlika, mogoče bosta imela podobne razloge, mogoče sta samo pozabila, mogoče res mislita, da vidva že znata poskrbet zase (v tem primeru vzemi to kot kompliment in jima v prihodnje dajaj res samo pozornosti in se ne sekiraj več zanju). Jaz sem vedno vedela, da ima mami najrajši brata, najbolj se ji smili sestra, zato ji hoče pomagat in najbolj spoštuje mene, zato jo zame ne skrbi toliko, vedno je bilo tako, odkar pomnim - in če bi lahko izbirala, bi si izbrala točno to, kar imam! ... Tudi odkar pomnim ... Kaj bi si ti? Dvomim, da največjo ljubezen, hihi Tak da bodi vesela, če je to zato, ker vama zaupajo, da sta super tudi brez njih... So pa delali velike razlike moji stari starši po mamini strani, po očetovi pa niti za dlako! Mamini pa - hm, razlika je bila recimo 1:10 v najboljšem primeru, pa tudi vsaj 1:70 se je zgodilo (verjetno ni treba posebej povedat, da sem bila jaz na uni strani, kjer je 1, sestra pa na visokem koncu, brat nekje vmes, bolj proti njej, ipak je fantek, hehe ...) Seveda se ni smelo nič na glas povedat, vedno se je skrivalo, kaj oz. koliko je kdo dobil, ampak sem vseeno tudi to nekak zvedela, prej ali slej pride okoli... Moj oče se je vedno jezil zato in rekel, ok, če hočejo dat 300 jurjev, (recimo, to je hipotetično, točnih vsot, ki so jih dajali sestri res ne vem,) potem pa naj dajo vsem trem 300 jurjev! Vedno je hotel, da je pravično, tudi on nam da vedno enako (za novo leto nam da navadno denar, ki sem ga po pravici povedano tudi najbolj vesela, ker si tako lahko kupim kaj, kar si res že dolgo želim in ker vedno tako simpatično da...). No, mami ni bila nikoli tako zelo "pikolovkska" glede tega in ne vem, če je sploh kdaj imela kaj proti tem razlikam. Itak bi jih verjetno zanikala, ona take stvari najrajši spregleda... Sploh ker so njeni starši sveti. Po svoje razumem tudi tisto babico in dedka - njiju sta pač imela rajši. Ne moreš se sam odločit, koga boš imel koliko rad... Ne zdi se mi sicer prav delat take razlike med vnuki in vem, da se bom sama trudila kot se le da, da jih jaz ne bom delala in tudi babicam in dedkom ne bom pustila, da bi jih delali, ampak razumem pa do neke mere lahko. Jaz sem bila vedno bolj svobodomiselna, za nameček sem pa še vedno povedala, kaj mislim... In to nekaterim - dostim, tudi njim - tudi ni bilo všeč... NIsem se marala smejat, ko bi se morala smejat iz vljudnosti, ampak samo kadar mi je bilo nekaj res smešno. Nisem marala ne videt stvari, ki so narobe, česar še vedno ne maram, ne maram ljudi, ki ne marajo tistih, ki jih imam zelo rada, vedno sem bila trmasta, nisem slepo ubogala, hotela sem vedet, zakaj je treba nekaj naredt in sem vedno hotla mislit s svojo glavo, mela svoje argumente, ki je jih ni nikomur dalo spodbijat ali pa jih niso znali in tako razumem, da pač nisem bila ravno idealna vnučka. (z drugimi besedami: sem "pain in the ass", zaradi česar pa me imajo nekateri tako radi, hihi, vse se nekje vrne ) Sem pa zaradi teh istih lastnosti vedno imela srečo v ljubezni , tako da se mi zdi, da je bilo vredno tudi če sta onadva dobila milijone, hehe Tako da zdaj imam več, vsaj tako se mi zdi, ker vem, da me ni nihče nikoli kupil... Vem, da onadva tega ne gledata tako in se mi zdi to super, saj prav gotovo rabita denar bolj kot oni, ampak vem, da bi jaz to tako čutila in mi je tako boljše... In super mi je, da nisem tam nikomur nič dolžna in da mi ni treba bit za nič hvaležna, saj nisem nič dobila in jih lahko vse skup pošljem nekam, ne hodim več tja in sem rajši tačas s tistimi, ki mi res nekaj pomenijo, čeprav nimajo toliko denarja kot oni, hihi, ni vse v darilih, čeprav ti lahko lepo darilo naredi dan, ampak samo če je iz pravih rok... En objemček vsem, ki ste se prebili do tu - za dedka mraza! Evo, največje darilo od mene: konec mojega čeblanja, hihi
|