Medvedka
|
Ojla!
Pa ti še jaz povem, kako je bilo z dihanjem pri meni...
Še zdaj, če poskusim dihati hitro in plitko, se mi vse skupaj tako zapleta, da sploh ne vem, kako lahko ženske tako dihajo... Ko so nam v MŠ pokazali ta način dihanja, mi je vse skupaj delovalo tako smešno in bedasto, da enostavno sploh nisem mogla probati. Moj dragi pa je zraven mene veselo dihal. Potem sva se pa zmenila, da naj se on nauči, potem bo pa doma še mene naučil. No, kljub temu, da sem res poskušala se tega naučiti, mi nekako sploh ni šlo - že po par vdihljajih se mi je vse skupaj zmešalo in če bi dolgo vztrajala, bi pomojem še skupaj padla. Tudi, če zdaj poskusim, mi kaj hitro začne zmanjkovati zraku.
Sicer pa mislim, da je to dihanje najbrž res dobro (seveda če ga obvladaš in ne, če te še dodatno ovira pri preživljanju poroda), da se porodnica z njim zamoti, ker potem ne misli toliko na bolečino.
Je pa res, da smo ženske zelo različne oziroma, da nismo vse "rojene" za rojevanje, tako kot npr. Gordana, ki pravi(š), da je(si) rodila v pol ure. Sem pa slišala tudi še za kakšno takšno srečnico - najbrž široki boki, zelo mehke in prožne vezi, ne premočne mišice itd. Po mojem, bi take ženske rodile brez večjih naporov tudi z drugačnim dihanjem.
A kakorkoli že, če dihanje obvladaš, je vsekakor vredno dihati tako kot so ti rekli oziroma ti reče babica.
Kako je bilo pri meni, sem povedala, je pa tudi res, da je bilo 5 ur s popadki na minuto in pol kar malce preveč, saj med njimi praktično sploh nisem mogla nič normalno dihati, saj so si sledili kar en za drugim, brez kakega premora...
Kakorkoli že, kako bo pri tebi, boš videla šele v porodni sobi, pred tem si je brezveze beliti glavo s tem. Jaz upam, da ti bo vse skupaj šlo čim lažje, naj pa bo že kakorkoli, izplačalo se bo!
Jaz se ti pridružim začetek aprila, torej očitno ni bilo tako hudo, da si ne bi upala iti skozi vse še enkrat...
Srečno!
|
Natisni
