|
RE: Ko je jezen, stresa žaljivke kot iz topa 30.12.2006 9:00:16
|
|
|
|
Anonimen
|
Ful sem vesela za toliko odgovorov Ma lejte, fora je v tem, da žaljivke niso ok. Sej se vsi kdaj skregamo, pa to še ne pomeni, da se je treba žalit. vsak ima pa svoj način reagiranja in težko ga je zamenjat verjetno. Aja, da na začetku razjasnim, moj je škorpjon midva sva skupaj že kar nekaj let in se dobro poznava. Preden sva začela zvezo, sva bila tudi zelo dobra prijatelja. In večino najine zveze se odlično razumeva, vse se zmeniva in oba sva prepričana, da paševa skupaj. Ampak, ko je sprovociran, pa začne tolčt svoje. Najlonke so zadnja faza, ker ne morem več. Probala sem mirit, se pogovorit vmes, mu nazaj očitat stvari, jokat, it, ko ga prime (pa me je zaklenil ven, tok je bil jezen, ker sem šla!!!), it v drugo sobo (in potem vleče surlo in slej ko prej jaz pristopim do njega in ga objamem)... in itak grejo prepiri v isto smer vsakič in se mi zdi totalno neumno dve uri nekaj drkat drug drugega, ker itak vem, kam vodi... NIKAMOR. In zato zdaj on začne in jaz utihnem in ko bi se še kar kregal, mu rečem " ja poglej dragi, kako mam lepe najlonke" ali kaj podobno butastega, da mal presekam situacijo. In ga vidim, da je na meji tega, da bi se režal, ampak ne, se premaga in trmari naprej. dejstvo pa je, da imam tudi jaz službo in da sem eno leto bla skoraj vedno sama z otrokom in da mu vsakič ne morem povedat z nasmehom, ker še pač nisem tok daleč v osebni rasti. Me prov zanima, kaj bi nekateri napisali, če bi napisala, da mi on zateži, jaz pa začnem z žaljivkami. Verjetno bi bila spet jaz tista, ki se mora skulirat. Itak. Ampak ne samo jaz. Ena je pisala, da pišem zmedeno in da ne ve, kdo pije kdo plača. Itak da pišem zmedeno, če sem bila ful prizadeta! Kdo pije kdo plača je pa tako, da sva itak dva tuki in da vsak s svojim odnosom prispeva k vsem situacijam v najinem življenju, jaz bi samo rada, da se krega normalno, to zame pomeni, da me ne žali. Kakorkoli, tri dni sploh nisem pristopila k njemu, kar je bilo prvič v vseh letih, ker sem bila res razočarana in po treh dneh je prišel iz službe in stopil do mene in me objel in se mi opravičil. Da sem včasih res sitna (ne vem, kako nekateri pričakujete, da se to kdaj ne zgodi ), da naj probam takrat povedat lepo (bom probala, res!) in da se on potem kar ne zna ustavit, da kar lije iz njega, da ne misli tega, ampak je tako jezen, da kar nekaj govori, samo da bi me prizadel, ker sem mu stopila na živc. Da naj grem v drugo sobo pa se bo ohladil v nekaj dneh jaz sem mu pa obljubila,da mu bom še naprej metala najlonke pod nos, da bo videl, kaj je nespoštovanje. Ma sej vem, da je težko opisat celo situacijo, itak mava pri tem oba enak delež, ampak pač ene stvari se da rešit drugače. Še kdaj v življenju bom zatežila, itak, sej nisem Supermami in Superžena in takrat bi, da se obnaša doraslo prepirom, samo to. Itak je pa moj najboljši mož in super očka in ok človek. Ampak če hočem stopat iz tega najinega kroga, moram jaz to naredit, in to mi ni preveč všeč, posebej, ker on tega niti ne opazi, ampak vse vidi kot provokacijo. Če rečem: "ti spiš do desetih med vikendom, jaz bi tudi kdaj" z užaljenim tonom, on to sliši kot "len si, neodgovoren, nič ne narediš"... pa tega tud slučajno ne mislim. pač zveza je živa stvar in je treba jo negovat in to oba počneva in je super, mene samo tele žaljivke motijo. Koga drugega moti pitje partnerja med vikendom ipd. mene pač to. ker se da drugače kregat. Mah... hvala za vaše poglede, bom razmislila o njih
|
|
|