ronja
|
Se podpišem pod Gino. Te razumem, ko sva midva obnavljala stanovanje, je bilo tudi tako... In še zdaj je včasih. Res je, oboji imamo prav! Kaj je treba naredit in zato moramo ženske včasih mal v rit brcnit svojega dragega, ampak celega življenja podredit delu, se pa ne splača!!! Vem, kako je, ko cel dan tuhtaš, kaj vse je še treba, ampak takrat se je najbolj treba - USTAVIT! Ja, po moje preveč zahtevaš, razumem, da te motijo nenarejene stvari, sploh, če si ves čas doma (brez službe) in razumem,da njega to ne moti tako zelo, saj tega niti ne vidi in da ga vseeno zdela služba in vožnja vsak dan in 1x na teden pač rabi svoj odlop. Meni se zdi 1x na teden super! Jaz bi svojemu precej več pustila (moj ima treninge in tekme 6x na teden...) Probaj, kar se le da, naredit sama, ko ga ni doma, saj ženske lahko skoraj toliko kot moški, samo kakih res zelo fizičnih opravil ne... Se boš zaposlila in ne boš več toliko mislila na to, kaj vse še ni. Pa mogoče kakega brata, prijatelja, bivšega sodelavca prosiš za pomoč - več rok hkrati več naredi... Pa delajte vsake 14 dni, eno nedeljo delo, drugo počitek, kot je že ena predlagala pred mano. Sicer sama prav iz tega razloga ne bi hotela nikoli živeti v hiši! Sem se naučila pri svojih starših! Živeli smo v bloku, delala sta hišo, oče je delal ko norc vsak dan po službi, nista se dosti videla, preselili smo se v tisto trapasto hišo, dela je bilo ogromno, hiša ni nikoli končana... Na koncu sta se ločila in preselila vsak v svoje stanovanje... Mislim, da sta vse skup super sfurala, nista se kregala in tožarila, itd... Ampak sem se pa vseeno zaklela, da ne grem nikoli v hišo! (tudi vsakemu fantu prej povedala - če mi prej podpiše, da mi ne bo treba nič a ma baš nič delat zato, mogoče, ampak noben pameten ne bi tega podpisal ) Vem, da me boste spluvale, kao mestna srajca in to, ampak meni so pa odnosi več vredni kot to, da imam pred hišo travnik, prav res! Verjetno tudi tvoj dragi premišljuje podobno, da se mu ne zdi vredno dajat življenja za bajto... In da bi rad še kaj drugega v življenju kot samo obnavaljal - pač ne uživa v teh opravilih tako kot ti... Potem je jasno, da si tega ne želi, sploh po naporni službi. In tudi on nima prav veliko od te hiše - samo vožnje sem pa tja in posledično min. eno uro manj na dan... In ko prideš v temi domov, ti je čisto vseeno, ali zraven hiše cvetijo rožice v pošlihtanih gredicah ali pa se sprehodiš mimo vrste nabiralnikov... Ker si zmatran in si želiš samo domov, kaj je spredaj, ti je čisto vseeno, ker niti ne vidiš... Zato se mu pa tudi ne zdi vredno toliko vlagat v to hišo... ti povem svoj primer: Zdaj, ko sva s fantom na svojem, v majhnem stanovanjcu sredi Ljubljane, je super! Pri tem, da skup furava celo gospodinjstvo, imam 100x več prostega časa, kot sem ga imela kot najstnica v naši ljubi hiši. Če hočeva zdaj naredit generalko, rabiva 2 dni max., če smo jo delali v hiši, smo rabili 2 meseca, vseh 5, tu imava 3 okna za pomit, tam jih je bilo 30... Ves čas neko pucanje, obnavljanje, vrt, skoz nekaj... Saj je fino, da imaš za bajto gozd, ampak ni vredno prostega časa, glede na to, da iz mesta do prvega gozda zelo hitro prideš, za vsak dan imaš pa parke povsod... PS: ali sta se za to selitev odločila skup enako navdušeno ali si bila ti precej bolj zato, da se preselite, on se je pa pač strinjal? To je tudi precej pomembno vprašanje...
|