Počutje ob selitvi

Počutje ob selitvi (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Meggi -> Počutje ob selitvi (16.12.2006 18:47:01)
Smo se pred 3 mesci selili iz urbanega okolja v deželo sredi gozda. Seveda v znano okolje, dom moje pokojne stare mame, torej meni poznano. Seveda so razmere drugačne. Dobre 14 dni imamo javni vodovod, prej so nam vodo vozil, tuširali smo se pri mojih starših tud cote pral,... Seveda vse to nekateri sprejemajo z odprtimi usti. Jaz sem se ob tem naučila, da nič ni samo po sebi umevnega. Za vse je potrebno obilo truda, ..... Prav fino mi je pa ustvarjat, urejat okolico, .... A sama seveda tudi brez ali min. finančnimi sredstvi lahko storim manjše stvari. Moj je seveda že od malega zrastu v " mestu". Seveda je govoril, da gre full rad v deželo, naravo,... Res ima službo tako, da sploh sedaj pride domov že v temi. Tako se celi teden ne naredi nič. Ko pride sobota, jo odvihra na ljubi tenis. In tako nam ostane ljuba nedelja--- NE DELA. Torej če kaj ne delamo v nedeljo ni narejeno NIČ. Meni seveda pokajo živci. In kako mi vse to komentira. Po napornem službi rabim sprostitev. A mi ne privoščiš? Pika. Jaz vidim da sem res poraženka. Ali se ne znam gor postavit? Ali res preveč zahtevam? Ali bi res bil bolj mir v bloku med 4 stenami? Vem, nimate takšne situacije. Pa morda vseeno. Kaj si mislite? Mal sem zabluzila, a vseeno bi rabla kak nasvet?

Anonimen -> RE: Počutje ob selitvi (16.12.2006 19:04:28)
Mislim da v bloku ne bi bilo nič drugače. Bi bila isto za vse sama. Sam pač pri hiši je ogromno več dela. Počakaj da zapade sneg in se delej da te križ boli pa bo mogu kidat.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Mogoče mu bo pa všeč[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Ne v bistvu ne vem kaj naj ti svetujem. Počakaj na pomlad, ko bo več dela zunaj in ga probej za kaj navdušit. Al pa pejd še ti na tenis al pa kej druzga v nedeljo namest da kuhaš kosilo. Če se bo pa pritoževal zakaj ga ni(kosila) pa reci da rabiš pavzo, ker cel teden delaš.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Gina -> RE: Počutje ob selitvi (16.12.2006 19:45:32)
Poglej meggi, men se zdi, da je vsaka selitev en velik stres za vso družino. Najprej urejat vse, da se sploh lahko seliš, pa pogodbe, čakanje na denar, po možnosti krediti, prodaja prejšnjega stanovanja, potem vse prestavljat iz enega stanovanja v drugega, potem milion reči uredit, od pospravljanja, čiščenja, pa vse do dokumentov, položnic prestavit, pa saj sploh ne morem vsega naštet. Jaz sem zdajle popolnoma na istem kot ti, le tri mesece zadaj. In sem že zdaj fejst utrujena od vsega dela. Pa moj tudi. Pravzaprav se skoraj nič ne vidiva. On je na hiši do pozne noči ali pa tudi čez noč in je sam tam, jaz sem sama za vse, kar je v starem stanovanju za porihtat + otroke. Po moje pri vama ni bilo dosti drugače. Ampak jaz ne verjamem, da se reči čudežno uredijo, ko se preseliš. Še vedno te čaka ogromno reči za poštimat + naprej živet kao normalno, ko ne moreš, ker ni vse še urejeno. Ni konec burke. Še traja. IN vidiš, tukaj pa pride do tistega, ko moški znajo reči: Dost mam!, in se enostavno uležejo ali gredo na tenis ali s frendom na pivo. Ženske gremo pa čez (svoja) trupla, tudi če imamo 40 vročine garamo, samo da so reči urejene, porihtane, da reči funkcionirajo. Kdo ima zdaj prav? Pojma nimam. Po moje oba. Ti kot ženska imaš prav s svojega ženskega stališča, on kot moški pa iz svojega moškega. Razumeti se itak ne bosta nikoli mogla pri teh rečeh, kvečjemu tolerirata se lahko v tem. Pa da ne boš mislila, velika večina moških funkcionira enako kot tvoj (ali moj), in velika večina žensk funkcionira enako kot ti (ali jaz). Najbrž bo najboljše kak kompromis sklenit, pa eno nedeljo delata, drugo počivata ali kaj takega. V vsakem primeru ti pa svetujem, vzami si tudi ti čas zase, pa ko ne moreš več, pusti vse skupaj za tisti dan in se usedi pred tv ali rr, ali pa pojdi na kavo s kako frendico. Pa probaj uživati v malenkostih na hiši, ki ti naredijo lep dan. Veš, jaz sem prepričana, da je tole le obdobje v tvojem življenju, ki je pač zelo težko, zaradi vsega, kar si morala naredit, zaradi spremembe življenjskega stila, tvoje utrujenosti, zaradi vsega novega, najbrž zaradi malo manj denarja in malo manj pomoči in veliko utrujenosti s strani tvojega. Ampak to obdobje mine in hišica bo vedno bolj urejena. Malo bolj počasi, pa vendar. Boš videla, da ti bo še zelo zelo lepo. Uživaj.

Primoza -> RE: Počutje ob selitvi (16.12.2006 19:48:47)
Če ima človek denar si lahko kupi čas tako, da najame nekoga drugega, da naredi stvar namesto njega. Osebno mislim, da je več kot ne vem kakšen denar vreden čas. Aja, selitve so zoprna zadeva z vsem premetavanjem, organiziranjem ipd.

Anonimen -> RE: Počutje ob selitvi (16.12.2006 19:52:11)
Seveda je govoril, da gre full rad v deželo, naravo,. Eno je imeti rad deželo, naravo in iti na izlet enkrat na teden ali dvakrat v gozd po gobe, drugo pa je živeti na deželi. Zgleda, da tvoj preveč pogreša mesto in družbo. Tako kot bi jaz vas, če se ne bi lahko vsak dan oz. kadar se mi zahoče vrnila tja, kjer sem res doma. Doma doma, torej.

Meggi -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 0:20:55)
Punce, nobeni ne privoščim, tako stresnega obdobja. Res, ne vem. Mene je tako strlo že vse skupaj, da bi,..... Seveda sem za sladico ostla še brez službe po končani 2 porodniški, tak oda sem res na udaru vsega. Morda če ne bi bila doma, me določene nedokončane stvari ne bi toliko motile. To morda res. Itka je splošno znana stvar, da pri hiši nisi nikoli dokončal. Greš pa novi krog- obnova,... Morda. če se res full zakreditiraš, dokončaš in imaš potem nekaj časa mir. Saj ne veš kaj je boljše. Se za 25 let zakreditirat- da lahko komaj dihaš. Ali sam, seveda če imaš veselje in ČAS počasi utvarjat svoj dom. Jaz priznam, da uživam, ko barvam ograjo, belim, gipsam, kopam s krampom. A zoprn mi je to, da smo izgubil energijo družine. Vsak na svojem. Poleg obvezne službe, pač še prostodejavne aktivnosti,... In potem ostane samo še en dan za družino, če ni preutrujen od vseh dni prej. Jaz grem po svoje. A preprosto n e m o r e m , da bi otrokom odvzela še tisti dan.

ronja -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 0:51:53)
Se podpišem pod Gino. Te razumem, ko sva midva obnavljala stanovanje, je bilo tudi tako... In še zdaj je včasih. Res je, oboji imamo prav! Kaj je treba naredit in zato moramo ženske včasih mal v rit brcnit svojega dragega, ampak celega življenja podredit delu, se pa ne splača!!! Vem, kako je, ko cel dan tuhtaš, kaj vse je še treba, ampak takrat se je najbolj treba - USTAVIT! Ja, po moje preveč zahtevaš, razumem, da te motijo nenarejene stvari, sploh, če si ves čas doma (brez službe) in razumem,da njega to ne moti tako zelo, saj tega niti ne vidi in da ga vseeno zdela služba in vožnja vsak dan in 1x na teden pač rabi svoj odlop. Meni se zdi 1x na teden super! Jaz bi svojemu precej več pustila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] (moj ima treninge in tekme 6x na teden...) Probaj, kar se le da, naredit sama, ko ga ni doma, saj ženske lahko skoraj toliko kot moški, samo kakih res zelo fizičnih opravil ne... Se boš zaposlila in ne boš več toliko mislila na to, kaj vse še ni. Pa mogoče kakega brata, prijatelja, bivšega sodelavca prosiš za pomoč - več rok hkrati več naredi... Pa delajte vsake 14 dni, eno nedeljo delo, drugo počitek, kot je že ena predlagala pred mano. Sicer sama prav iz tega razloga ne bi hotela nikoli živeti v hiši! Sem se naučila pri svojih starših! Živeli smo v bloku, delala sta hišo, oče je delal ko norc vsak dan po službi, nista se dosti videla, preselili smo se v tisto trapasto hišo, dela je bilo ogromno, hiša ni nikoli končana... Na koncu sta se ločila in preselila vsak v svoje stanovanje... Mislim, da sta vse skup super sfurala, nista se kregala in tožarila, itd... Ampak sem se pa vseeno zaklela, da ne grem nikoli v hišo! (tudi vsakemu fantu prej povedala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] - če mi prej podpiše, da mi ne bo treba nič a ma baš nič delat zato, mogoče, ampak noben pameten ne bi tega podpisal[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]) Vem, da me boste spluvale, kao mestna srajca in to, ampak meni so pa odnosi več vredni kot to, da imam pred hišo travnik, prav res! Verjetno tudi tvoj dragi premišljuje podobno, da se mu ne zdi vredno dajat življenja za bajto... In da bi rad še kaj drugega v življenju kot samo obnavaljal - pač ne uživa v teh opravilih tako kot ti... Potem je jasno, da si tega ne želi, sploh po naporni službi. In tudi on nima prav veliko od te hiše - samo vožnje sem pa tja in posledično min. eno uro manj na dan... In ko prideš v temi domov, ti je čisto vseeno, ali zraven hiše cvetijo rožice v pošlihtanih gredicah ali pa se sprehodiš mimo vrste nabiralnikov... Ker si zmatran in si želiš samo domov, kaj je spredaj, ti je čisto vseeno, ker niti ne vidiš... Zato se mu pa tudi ne zdi vredno toliko vlagat v to hišo... ti povem svoj primer: Zdaj, ko sva s fantom na svojem, v majhnem stanovanjcu sredi Ljubljane, je super! Pri tem, da skup furava celo gospodinjstvo, imam 100x več prostega časa, kot sem ga imela kot najstnica v naši ljubi hiši. Če hočeva zdaj naredit generalko, rabiva 2 dni max., če smo jo delali v hiši, smo rabili 2 meseca, vseh 5, tu imava 3 okna za pomit, tam jih je bilo 30... Ves čas neko pucanje, obnavljanje, vrt, skoz nekaj... Saj je fino, da imaš za bajto gozd, ampak ni vredno prostega časa, glede na to, da iz mesta do prvega gozda zelo hitro prideš, za vsak dan imaš pa parke povsod... PS: ali sta se za to selitev odločila skup enako navdušeno ali si bila ti precej bolj zato, da se preselite, on se je pa pač strinjal? To je tudi precej pomembno vprašanje...

mmijau -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 6:40:19)
Sprosti se, sedaj živite, kje pač živite. Ne zaganjaj se, da bi imela vse tipi topi. Delaj koliko zmoreš in koliko ti je še OK, sicer pusti. Sama sem doživela in preživela dve selitvi z mojim [sm=smiley27.gif][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] in prvič sem še želela v prvih 14 dnevih po selitvi vse tipi topi, pa za koga? In potem sem gušla še [sm=smiley27.gif][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], pa mi je rekel:"pa kaj gušiš, saj bo, hrana, ki se pokvari je v hladilniku, streho nad glavo imava, škatle pa bova že, počasi,...Pa sva jih res počasi vendar skupaj. Drugič je bil ob selitvi že [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] in sem že pri pakiranju to upoštevala in se od prve selitve marsikaj naučila. Kuhinja, jedilnica in otroška soba - tipi topi, ostalo počasi.... Pa smo pregurali in brez velikih pretresov.

ribica. -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 8:03:10)
Jaz te popolnoma razumem. Selitev je res velik stres. Pri nas je bilo tako stresno obdobje lani tak čas, ko smo kot norci iskali stanovanje in vse možno nam je šlo narobe. Sedaj smo že pol leta na svojem, zato vem koliko dela je, če hočeš da so stvari za silo postorjene, plus otroci zadovoljni. Tudi jaz zelo uživam v pleskanju in urejanju stvari in me motijo nedokončane stvari, mož pa podobno kot tvoj. Samo midva sva tisti čas oba poprijela. Moj si je vzel dopust, in smo skupaj delali. Mal se z njim pogovori, mogoče bo pa videl stvari še iz tvojega zornega kota.

Anonimen -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 11:35:22)
Hehe, nas vse to čaka naslednje leto in še en par let naprej. Me že sedaj boli glava [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Mogoče pa, če bi spremenila mišljenje: prah bo počakal, ograja tudi, stene se tudi ne bodo sesule, če bodo neprebeljene eno leto,... To vse so opravki, ki jih je enkrat treba opravit, a se z njimi nikamor ne mudi. Po drugi strani pa družina rabi stalne injekcije časa in energije od vseh družinskih članov. Drugače vsak začne živeti zase in se tista enotnost in pripadnost izgubi. Tega pa je res škoda. Te pa razumem, da se človeku zdi blesavo, če cele dneve dela, ne smao tistih 8 ur, mož pa, ko pride domov, si brez problemov vzame še čas zase, kot da ne bi videl, kaj vse je še treba postoriti. Mogoče pa bo spomladi bolje? Dan bo daljši, dnevi toplejši,... Kakorkoli že, prihajajo prazniki, vzemite si čas zase [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Anonimen -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 22:43:58)
Kaj pa vem...jaz sem se zelo veselila, kadar sem se selila, čeprav je to najprej pomenilo več fizičnega in tudi nekaj birokratskega dela. Delo mi ni predstavljalo nekaj težkega; bolj je bilo motivacija, da zjutraj vstanem iz postelje. Mogoče bi bilo pri tebi drugače, če bi se veselil tudi mož.Ne vem, zakaj se ne. Kakšen je bil pa njegoc "delež" pri selitvi? Sta se o njej dogovorila, ali je on le potrdil dejstvo, da greste na deželo, v hišo tvojih starih staršev?

Anonimen -> RE: Počutje ob selitvi (17.12.2006 23:03:54)
Ni vsak za vse. S hišo je veliko dela in če človek ni prav delavne narave ... je res edinole za v blok.

Stran: [1]