Gina
|
Ne vem no, jaz še vedno trdim, da je vse v glavi. Če si prizadet, si prizadet zaradi svojih lastnih misli o tem, kar je nekdo rekel, ne zaradi besed samih. Če bi nekdo govoril kitajsko laži, neumnosti, žaljivke, bi se mu smejal. Tako pa razumeš, kaj on misli, pa se posledično sam prizadaneš, ko si govoriš, kako je grozen, da take laži trosi okoli, pa da žali, pa kaj vem kaj še vse. Jaz ne znam zamerit. Zaradi sebe. Če neprestano razmišljam neumnosti o kom, sem kaznovana samo jaz sama. Tisti, o komer razmišljam ni niti malo. A je potem to smiselno? Kdorkoli drugega ne pokliče, je ravno tako kaznovan sam. Vsakič ko pomisli na tega človeka, ima problem. A je to smiselno?
Lahko pa še enkrat napišem isto, kot sem že miljavžentkrat: če ti nekdo nekja reče, se vprašaš, ali je to res ali ni. Če je res, rečš ok, res je, žal mi je, bom skušal reči popravit. Če tisti ni res, si pač rečeš, ni res. Človek, ki govori te reči, se moti. In kaj potem? imava pač različno mišljenje. Naj se moti. Pravico ima do tega. Ne more te to prizadeti. (Razen če si to v glavi prevedeš, da je tisto, kar govori, resnica, ali pa če si prevedeš, da on mora mislit po tvoje - ni mu treba, veš, in vseeno je, če meni drugače kot ti - kdor te ima rad, bo vedel, da laže, kdor te nima, je pa tako vseeno, kaj ta človek misli, a ne).
Kako pa vendarle rešit probleme s taščami? Kaj jaz vem. Moja bivša tašča je bila grooozna. Resnično je ščuvala bivšega proti meni, razlagala kako nič ne delam, slabo skrbim za otroke, slabo zaslužim, otroke ni privezovala z varnostnim pasom v avtu, vsak dan jim je nosila krofe, čips in podoben junk, hodila po stanovanju, ko nas ni bilo doma in špijonirala, ma saj ne bom naprej razlagala. Hočem reči, da takrat nisem znala z njo delat. Problem je bil tudi v meni, ni bila le ona zmaj. Nisem ji dajala tistega, kar je ona rabila, nisem je razumela. Enostavno mi ni bila pisana na dušo. Vendar...midve se sedaj čudežno razumeva. Kako le je prišlo do tega? Ugotovila sem, "s čim se futra". Treba jo je zgolj veliko pohvaliti in jo poslušati - in ona je srečna. Potem neha neumnosti delat. Ampak ko si globoko v nekem zosu, ne vidiš ven včasih. Včasih je potrebno stopiti nazaj in se vprašati, kaj delam narobe. Potrebno je spremeniti svoje vedenje, ker le tako se spremeni vedenje drugega človeka. In vsi delujemo na principu "futra". Nekaj rabimo za to, da se počutimo ob človeku fajn. Zdaj moraš pa samo pogruntat, kaj je to, kar tisti drugi rabi. In če hočeš sebi dobro, moraš ta futer pri drugem najti. Se splača. Zato je bedarija govorit, saj jaz tašči vse nudim, sem prijazna, delam ko žival, skrbim za družino.....mogoče pa to njej ne pomeni prav dosti. Mogoče rabi kaj drugega. In če ona ni sposobna prekinit tega toka nesrečnih dogodkov (žaljenj, zmerjanj, grdih besed, ignorance...), potem ga moraš pač ti, če želiš sebi lepo. Saj lahko ubereš taktiko ignorance. Najlažje je stisnit rep med noge.To je pač nasilje na nasilje. Ampak težko verjamem, da se s tem kaj reši. Niti lastni mir ne, še manj pa dobri odnosi. Jaz bi poskušala s popolnoma drugačnim delovanjem kot do sedaj. Mojim do nje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
In resnično postajam vse močnejša. 
. Želim ti vse najboljše in naredi zmeraj tisto, kar čutiš, da je prav. 
