kapica
|
Jaz imam zelo podoben problem, ko me vcasih tako potolce, da sploh nocem vec v sluzbo. Pa kaj naj drugega, saj sluzbe ne mores kar tako zamenjat. Tako da se se naprej mucim.
Jaz sem tudi med sodelavkami zadnja prisla in vecina se jih ze pozna zelooo dolgo, dvajset let recimo. In na zectku, ko se ne poznas nikogar sem se lepo z vsemi razumela, se najbolj pa s temi ko smo skozi skupaj kadile (takrat ko sem bila se kadilka  ). In so me tako na svojo stran potegnile, da sem dolgo rabila dokler nisem vdila da so samo lene babe ki delo na vse druge prestavljajo samo da ne bi same kaj naredile. In to me je zacelo tako motit, da sem se jih zacela izogibat, delno zato sem tudi nehala kadit, da mi ni treba vec skoz z njimi na pavzo hodit. In ko mi je prislo do vrha, ker sem imela obcutek da jaz najvec delam med tem ko one po polzevsko sem se pri sefici pritozla, da ne morem vec tako, sem prevec izcrpana in da me situacija prav ubija. Ona je zahtevala da ji povem kdo je cesa kriv, moj namen ni bil tozit, temvec ji enostavno razsvetlit situacijo. Seveda jaz budala sem ji zaupala in kaj je bilo, takoj naslednji dan so vse vedele kaj sem za katero rekla in se bolj napihnjeno ko je bilo v resnici.
To pomeni da sem bila na koncu jaz tista  , ki je vse izdala, recimo.
Bistvo je, da sefica tocno ve kdo kaj dela, kdo se prilizuje, kdo ne. mapak meni pravi da ne more nic narest, ker ne ve kako, kao, a problem je v tem da je z temi sodelavkami dobra kolegica tudi privat in seveda da jim ne more nic rect  .
Tako da nimas sans, ce se one ze od prej poznajo pa se manj.
´Sedaj, dve leti po tistem, poskusam kolikor se da ignorirat, delam samo moje delo, ce katera rabi pomoc, se prav skrijem, v smislu da imam dovolj svojega dela.
res je zoprno, velikokrat sovrazim iti tja, najraje zjutraj ne bi vstala iz postelje. Vcasih je boljse, vcasih ne, tudi odvisno kako sem jaz razpolozena. Se je ze zgodilo da sem se enostavno javila v bolnisko, ker sem vedela kaksen dan me caka.
Se mi zdi da sem postala kot one, ki jim je prav vseeno kako delo poteka, samo da dobijo svojo placo. In me je res strah da bom cez deset let ista pr .
Zato sem pa ze pred meseci dala prosnjo da me prestavijo na drug oddelek, pa mislim da se ne bo hitro kaj iz tega.
Aja, potem na koncu sem pa seveda jaz tista, ki se ne zna prikljucit in nisem sposobna za timsko delo .
_____________________________
Sedaj nas je pa pet!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Mind your business. 
