Gina
|
Joj, bini, ful se mi smisliš. Res. Se še tako dobro spomnim naša Lane banane, ko tudi ni spala. Po 30x na noč se je zbudila. To je bil najhujši čas mojega življenja. Ampak veš kja, naša je nehala ponoči ga žurati, ko sem se JAZ ODLOČILA. Enostavno sem se toliko prekurila v treh letih, da nisem več mogla. Veš, ona ni nič boga, niti zdaj, niti če bi se naučila spati. BOGA SI SAMO TI. In nič ne bo ubogi otrok, če se bo eno noč ali tri noči drl. Tvoj otrok si zasluži normalno spanje in ti tudi. Moraš jo to naučit. TI, sama se ne zna. Ne zaslužita si takega matranja ne ti ne ona. Bodi toliko dobra, pa imej celo družino toliko rada, da se ti ne bo otrok smilil tiste par dni, ko bo kao "trpel". Ti trpiš že dve leti, dovolj je bilo, nisi mučilna naprava, da bi to morala zdržat. Vsak starš se mora naučiti ene same stvari: zdržati pogled na trpečega otroka. Seveda če nočeš, da otrok doseže vse po svoje, ti si pa njegova žrtev. Moraš biti bolj trmasta. Ko se bo ponoči zbudila, si misli, da če boš zdaj reagirala, da te bo še zbujala in še in še. Enkrat moraš potrpet za dolgoročno dobro spanje. In veš, otrok ne bo toliko naspidiran, če bo normalno spal. Vsaj naša ni bila. Lubi bog, pa kdo je pri vas zdaj starš, ti ali ta mala? Sorči če sem malo ostra, ampak povem ti, da si čisto sama kriva za to, kar se ti dogaja. Če bi meni nekdo takrat, ko se mi je to dogajalo rekel to, kar sem ti jaz zdaj napisala, ne pa da so mi govorili, da bo že enkrat minilo, jaz pa sem se počutila krivo, da bi kaj tako bogokletnega kot je pustiti tuliti svojega otroka probala, bi se moje trpljenje nehalo že kako leto dve ali tri prej. Torej draga bini, ko se boš sama odločila, da imaš tega dovolj, boš ponoči spala, prej pa ne. Srečno! Pa res iz srca ti želim, da boš močna in speljala tisto, kar bi bilo edino pametno. Pa da ne boš mislila na kratkoročno rešitev (potolažit otroka hitro sredi noči, da boš hitro lahko naprej spala), ko bi bilo boljše dolgoročno stvar rešit.
|