|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   antibiotiki
15.10.2007 12:27:04   
neisha
Po mailu sem dobila zanimiv prispevek o uporabi antibiotikov. Mal je dolg, ampak si je vredno vzeti čas in ga prebrati.

Malo v premislek......preden zopet vzameš antibiotik....

Koliko antibiotikov je zaužil vaš otrok?
> >Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do
> sedemnajstega leta starosti.< Če vam to pove zdravnica in priznana
> specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr.
> Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov
> je že zaužil vaš otrok.
>
> Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od
predavanj
> o
> alergijah, ki smo jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje
> človeka in narave, je publika obnemela.
>
> Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. >Zakaj pa ne?<,
> >Kaj
je
> narobe z antibiotiki?<, >Kako zmanjšati njuno uporabo?< . Če bi bili
> navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje.
> Zato smo se odločili, da v Vivi spregovorimo o temi, ki je še kako
> pomembna, če se želite pripraviti na dolgo jesen, polno prehladnih
> obolenj.
>
> Kaj je narobe z antibiotiki?
> Z antibiotiki ni nič narobe. Lahko smo veseli, da obstajajo. Rešili so
> na milijone življenj.
>
> Težava je v nas. Ne zavedamo se, da je to naša zadnja linija obrambe,
> in pogosto nespametno posegamo po antibiotikih tudi v situacijah, ki
> tega ne zahtevajo. Antibiotiki so postali stalnica vsake bakterijske
> okužbe, tudi takšnih, ki niso resne in bi jih bilo možno obvladati
> brez tako močnih zdravil.
> Še bolj problematično je uživanje antibiotikov >za vsak primer<,
> denimo pri virusnih okužbah, diagnostičnih posegih, sprejemu v
> bolnišnico (da se otrok ne bo okužil od drugih) .
>
> Vsako zdravljenje z antibiotiki poveča verjetnost, da bo otrok na ta
> antibiotik postal odporen in da naslednjič, ko ga bo zaužil, ta ne bo
> več učinkoval.
> Odpornost na antibiotike se v svetu, v katerem živimo, strmo povečuje.
> Zato
> kljub vsem dosežkom medicine zaskrbljujoče narašča število smrtnih
> primerov zaradi bakterijskih okužb. Pogosto zamolčana in še kako
> pekoča tema so tudi bolnišnične okužbe, odporne na antibiotike; te
> samo v Sloveniji vsako
leto
> vzamejo dvakrat več življenj, kot jih izgubimo na slovenskih cestah.
>
> Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo
> za situacije, ko ni druge rešitve. Če ste nespametno porabili vse
> jokerje,
bo
> v
> primeru, da vas doleti kaka nova bakterijska okužba, medicina brez
> rešitve. Ker vaš otrok ne more odločati o uporabi svojih jokerjev, je
> nadvse pomembno,

> da se
> odločate odgovorno in mu ohranite čim več odprtih možnosti.
>
> Začarani krog
> Številni starši so povedali, da njihovi otroci v eni sezoni zaužijejo
tudi
> po
> štiri do pet kur antibiotikov.
>
> Prehladi, bronhitisi, angine, ušesna vnetja se kar vrstijo in
> zdravniki vsakič predpišejo antibiotike. >Ravno ga dobro pozdravimo,
> že naslednji teden 'stakne'
> v vrtcu nov virus ali novo bakterijsko okužbo<. >Najprej je imel
> angino, po dveh tednih vnetje ušesa. Ni bilo izbire -morali smo mu
> dati antibiotike .< Se prepoznate v teh stavkih?
>
> Nihče ni vesel bolezni in vsakdo bi svojemu otroku rad pomagal, da čim
> prej premaga bolezen. Težava je v tem, da imamo napačno predstavo o
> tem, kaj pomeni premagati bolezen. Menimo, da bo otrok zdrav, če mu
> zbijemo povišano telesno temperaturo in pobijemo trenutno prisotne
> bakterije. Toda ne zavedamo se,

> da
> včasih prav s takšnim ravnanjem sami ustvarimo začarani krog bolezni.
Zato
> pojdimo po vrsti.
>
> Zakaj sploh nastajajo bolezni
> Nekatere otroške bolezni so naravna oblika krepitve odpornosti pri
otroku.
> Kot pravi Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik, je večina bolezni
> naraven izziv, ki bo okrepil otrokovo zdravje, če bomo znali pravilno
> ravnati.
Več
> o
> tem preberite v navedku v okvirčku.
>
> Ko nastopi bolezen in jo na hitro odpravimo z antibiotiki, se začarani
> krog šele začne.
>
> Antibiotiki, kot pove že beseda, pobijejo tudi vse probiotike. S tem
> povsem spremenijo ravnovesje v črevesni flori. Tako uničimo koristne
> mlečnokislinske bakterije, ki so same zmožne onesposobiti večino
> patogenih bakterij.
> Njihovo
> mesto zavzamejo kvasovke, med katerimi je najbolj problematična
> Candida Albicans, ki lahko v telesu ustvari pravo razdejanje.
> Tako je vaš otrok po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in
> dovzetnejši za vsak virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na
> slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil.
>
> Po normalni poti -to bi pomenilo zares dobro polnovredno domačo hrano,
> bogato z mlečnokislinskimi bakterijami -bi si otrokova črevesna flora
> lahko opomogla v dveh do treh mesecih. Težava je v tem, da večina
> otrok noče niti
slišati
> za
> zares zdravo hrano brez sladkarij. Še večja težava je v tem, da v teh
dveh
> do
> treh mesecih vaš otrok >stakne< še pet novih bolezni. Zato ne
> preseneča, da so težave z razbohoteno kandido prisotne tudi pri
> otrocih, le da starši tega

> ne
> opazimo takoj; tako mine preveč časa, preden se lotimo sanacije
otrokovega
> zdravja.
>
> Probiotiki kot rešitev
> V razvitih državah -mednje Slovenija, vsaj po tem merilu, še ne sodi
> -je priznanje pomena zdrave črevesne flore za zdravje spremenilo
pristop
> k
> zdravljenju marsikatere bolezni.
> Pediatri se vse pogosteje bakterijskih okužb lotijo tako, da najprej
> predpišejo močne probiotike in tako okrepijo lastno obrambo telesa. V
> večini
primerov
> to
> zadostuje. Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih
> bakterijskih okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki.
> (Več o tem lahko preberite v knjigi 100 % zdravi, ki jo je v zbirki
> Žepnice izdala Mladinska Knjiga).
>
> Če to ne uspe, zelo zdravniki natančno ugotovijo, za katero bakterijo
gre,
> in
> šele takrat predpišejo antibiotik, ki bo deloval na identificirano
> bakterijo in povzročil čim manj postranske škode.
> Hkrati s kuro antibiotikov predpišejo še 4- do 6-tedensko kuro
> probiotikov, s čimer naj bi olajšali obnovo črevesne flore in
> preprečili, da bi kvasovke dobile preveč prostora.
>
> Naravne rešitve
> Pri večini prehladnih obolenj imajo naravna zdravila številne prednosti.
> Imunsko odpornost otrok lahko krepimo s superživili, kot so kakovostni
> sokovi, alge, aloja vera, sok ječmenove trave, pivski kvas . Ta jih
> bodo oskrbela z dragocenimi vitamini in rudninami, ki jih pogosto
> primanjkuje v njihovi prehrani. Naravni viri so neprimerljivo boljši
> od sintetiziranih
vitaminov
> in
> anorganskih rudnin v obliki tabletk.
> Ehinaceja ali ameriški slamnik je nadvse dragocena pomoč za obdobje,
> ko
je
> vaš
> otrok pod udarom viroz v vrtcu ali šoli. Najmočnejši so pripravki na
> osnovi alkoholnega izvlečka cele rastline. Seveda za otroke poiščite
> pripravke z odparjenim alkoholom.
> Vnetja mandljev ali angine lahko oskrbujete z grgranjem Molkosana
> (koncentrirana fermentirana sirotka) ali s prevretki ingverja in žajblja.
> Pri težavah z bronhiji se odlično obnesejo naravna zdravila z izvlečki
> bršljana, smrekovi vršički, ajbiš, propolis in vrsta drugih zdravilnih
> rastlin.
> Pri bolečinah v grlu zmešajte žlico medu in pol žlice cimeta; otrok
> naj počasi liže zmes. Cimet ima močan antiseptičen učinek. Druga
> možnost so pastile iz islandskega lišaja.
> Pri vnetju mehurja je sok brusnice (brez sladkorja) celo učinkovitejši
> od antibiotikov.
> Pri bolečinah v ušesih namesto antibiotičnih kapljic najprej poskusite
> z eteričnim oljem čajevca. Ta je močen anestetik in antiseptik, zato
> hitro omili bolečino in pomaga premagati vnetje. V pokrovček kanite 2
> kapljici olja, vanj namočite palčko za ušesa in se rahlo dotaknite
> boleče notranjosti ušesa.
> To
> ponavljajte od 3- do 5-krat na dan in nadaljujte še nekaj dni po tem,
> ko otrok ne bo več čutil bolečine. Za ta namen uporabljajte le dvakrat
> destilirano eterično olje.
>
> Nekatera stanja, ki jih imenujemo bolezni, pa so le posledica kronične
> dehidracije ali toksikacije otroškega telesa. Dandanes je večina otrok
> zelo dehidriranih. Pijejo veliko obarvanih, sladkanih in celo
> poživilnih pijač

> z
> močnim diuretičnim delovanjem. Pri tem uživajo rafinirano hrano,
> >padajo< ravno na izdelke, v katerih je največ škodljivih E-jev in
> sladkorjev ter jim že

> od
> majhnega primanjkuje pomembnih hranil, ki delujejo tudi na krepitev
> imunskega sistema.
> Vse skupaj pa je odlična podlaga za začarani krog bolezni.
>
> A. Vogel: Pustite, naj izgori!
>
> Otroške bolezni so v določeni meri koristne, saj v vročini, ki jih
> spremlja, izgori marsikaj, kar bi sicer prej ali slej škodilo.
> To pa ne pomeni, da bi morali otroške bolezni namerno izzvati. Že same
> po

> sebi
> pridejo dovolj kmalu; čim večji in krepkejši je otrok, tem lažje jih
> preboli.
> Če otroške bolezni pravilno obravnavamo in podpiramo naravno odzivnost
> organizma, resnično pomenijo pravo čiščenje organizma. Z vročino
> izgorijo skoraj vsi strupi, celo tisti, ki jih je otrok morda prinesel
> s seboj iz embrionalnega življenja.
> Zdravniki, ki znajo dobro opazovati, ugotavljajo, da ljudi, ki niso
> preboleli otroških bolezni, v poznejših letih veliko pogosteje
> doletijo različne bolezni, celo rak. To govori v prid čudežni
> zdravilni moči vročine. Večina otrok, ki umrejo zaradi otroške
> bolezni, pravzaprav umre zaradi napačnega zdravljenja.
> Najslabše pri tem je medikamentozno zaviranje normalnih bolezenskih
> procesov, zlasti vročine in prišča (izpuščajev). Vročina je notranja
> obramba organizma, pri kateri izgorijo vdirajoči in že prisotni
> strupi.
> Prišč pomeni naravno odvajanje strupov skozi kožo oziroma pore, zato
> ga
ne
> smemo preprečevati - to bi lahko škodilo srcu, živčevju in dihalom ter
> povzročilo veliko hujše zaplete. Zelo škodljivi so tudi kemoterapevtiki.
>
> Prav gotovo je preprosto v vodi raztopiti nekaj tabletk; vročina mine
> in bolezen je videti prav nedolžna (prešla je naglo in sploh ni
> dosegla pravega vrhunca). Da so infekcijski strupi ostali v telesu in
> lahko vsak trenutek povzročijo novo, hujšo bolezen (vnetje srčne
> mišice, sklepni revmatizem),

> o tem
> večina niti ne razmišlja.
> Pred vlomilci se ne ubranimo, če zapremo vrata in okna ter izklopimo
> alarmno napravo.
>
> >Če ima otrok visoko vročino, vendar ne moremo samo čakati, ne da bi
> kaj ukrenili, saj nam lahko umre,< mi pogosto reče kaka bolniška ali
> otroška sestra.
> Seveda ne bomo stali križem rok, toda vročino lahko zaviramo ali pa ta
> koristen notranji ogenj podpiramo. Če podpiramo delovanje vročine
> tako, da vsi odvodi pravilno delujejo, v tej telesni peči vse gorljivo
> zgori in se zelo hitro izloči. Telo ima spet svoj mir in je očiščeno.
>
> Pomembna je skrb za to, da je črevo izpraznjeno. Prav tako moramo pri
> vsaki nalezljivi bolezni skrbno opazovati delovanje ledvic. Podpremo
> ga lahko s presličnim čajem ali s preparatom Nephrosolid. Vzdrževati
> je treba tudi pravilno izločanje skozi kožo. Tu nam pomagajo Kneipp,
> Priessnitz in drugi >vodni zdravniki<, kajti za spodbujanje kože so
> dovoljeni le
povoji:
> topli ali mrzli, odvisno od primera. Topli povoji ne morejo nikoli
> škodovati, pri uporabi mrzlih pa moramo biti zelo previdni -vročično
> telo se ne ohladi tako hitro; mrzli povoj praviloma zmanjša notranjo
> vročino, poveča pa zunanjo.
>
> Mnogi starši se pri majhnem otroku ustrašijo povišane telesne
temperature,
> ki
> še vedno hitro narašča. Vendar je to dobro in koristno, saj omogoči,
> da vse škodljivo hitro izgori. Srce otroka je veliko krepkejše, kot
> mislimo. O tem se lahko prepričamo že, če pomislimo na razmerje med
> težo srca in telesa, ki

> je
> pri otroku veliko ugodnejše - v prid srca -kot pri odraslem človeku.
>
> Nikoli ne smemo pozabiti, da je nasprotovanje naravi škodljivo in da
> mora

> vsak
> naš poseg podpirati naravne obrambne procese.
> Otroci in odrasli so toliko bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim,
> kolikor slabše so hranjeni. Zlasti pomanjkanje vitaminov poveča
> dovzetnost za nalezljive bolezni. Imunizacija otrok z zaščitnimi
> snovmi ni priporočljiva, ker je takšna zaščita kratkotrajna in zavira
> naravno obrambo organizma.
>
> Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo
> za situacije, ko ni druge rešitve.
>
> Otrok je po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za
vsak
> virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je
> bila pred zaužitjem zdravil.
> Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih bakterijskih
> okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki.
>
> Sanja Lončar
Neposredna povezava do sporočila: 1
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Zanimivosti o novembrskih otrocih
Pričakujete oziroma imate novembrčka doma? Ste morda vi rojeni novembra ali kdo drug od bližnjih oziroma prijateljev? Po...
Materinski dopust
Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od st...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?