|
neisha -> antibiotiki (15.10.2007 12:27:04)
|
Po mailu sem dobila zanimiv prispevek o uporabi antibiotikov. Mal je dolg, ampak si je vredno vzeti čas in ga prebrati.
Malo v premislek......preden zopet vzameš antibiotik....
Koliko antibiotikov je zaužil vaš otrok?
> >Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do
> sedemnajstega leta starosti.< Če vam to pove zdravnica in priznana
> specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr.
> Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov
> je že zaužil vaš otrok.
>
> Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od
predavanj
> o
> alergijah, ki smo jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje
> človeka in narave, je publika obnemela.
>
> Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. >Zakaj pa ne?<,
> >Kaj
je
> narobe z antibiotiki?<, >Kako zmanjšati njuno uporabo?< . Če bi bili
> navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje.
> Zato smo se odločili, da v Vivi spregovorimo o temi, ki je še kako
> pomembna, če se želite pripraviti na dolgo jesen, polno prehladnih
> obolenj.
>
> Kaj je narobe z antibiotiki?
> Z antibiotiki ni nič narobe. Lahko smo veseli, da obstajajo. Rešili so
> na milijone življenj.
>
> Težava je v nas. Ne zavedamo se, da je to naša zadnja linija obrambe,
> in pogosto nespametno posegamo po antibiotikih tudi v situacijah, ki
> tega ne zahtevajo. Antibiotiki so postali stalnica vsake bakterijske
> okužbe, tudi takšnih, ki niso resne in bi jih bilo možno obvladati
> brez tako močnih zdravil.
> Še bolj problematično je uživanje antibiotikov >za vsak primer<,
> denimo pri virusnih okužbah, diagnostičnih posegih, sprejemu v
> bolnišnico (da se otrok ne bo okužil od drugih) .
>
> Vsako zdravljenje z antibiotiki poveča verjetnost, da bo otrok na ta
> antibiotik postal odporen in da naslednjič, ko ga bo zaužil, ta ne bo
> več učinkoval.
> Odpornost na antibiotike se v svetu, v katerem živimo, strmo povečuje.
> Zato
> kljub vsem dosežkom medicine zaskrbljujoče narašča število smrtnih
> primerov zaradi bakterijskih okužb. Pogosto zamolčana in še kako
> pekoča tema so tudi bolnišnične okužbe, odporne na antibiotike; te
> samo v Sloveniji vsako
leto
> vzamejo dvakrat več življenj, kot jih izgubimo na slovenskih cestah.
>
> Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo
> za situacije, ko ni druge rešitve. Če ste nespametno porabili vse
> jokerje,
bo
> v
> primeru, da vas doleti kaka nova bakterijska okužba, medicina brez
> rešitve. Ker vaš otrok ne more odločati o uporabi svojih jokerjev, je
> nadvse pomembno,
> da se
> odločate odgovorno in mu ohranite čim več odprtih možnosti.
>
> Začarani krog
> Številni starši so povedali, da njihovi otroci v eni sezoni zaužijejo
tudi
> po
> štiri do pet kur antibiotikov.
>
> Prehladi, bronhitisi, angine, ušesna vnetja se kar vrstijo in
> zdravniki vsakič predpišejo antibiotike. >Ravno ga dobro pozdravimo,
> že naslednji teden 'stakne'
> v vrtcu nov virus ali novo bakterijsko okužbo<. >Najprej je imel
> angino, po dveh tednih vnetje ušesa. Ni bilo izbire -morali smo mu
> dati antibiotike .< Se prepoznate v teh stavkih?
>
> Nihče ni vesel bolezni in vsakdo bi svojemu otroku rad pomagal, da čim
> prej premaga bolezen. Težava je v tem, da imamo napačno predstavo o
> tem, kaj pomeni premagati bolezen. Menimo, da bo otrok zdrav, če mu
> zbijemo povišano telesno temperaturo in pobijemo trenutno prisotne
> bakterije. Toda ne zavedamo se,
> da
> včasih prav s takšnim ravnanjem sami ustvarimo začarani krog bolezni.
Zato
> pojdimo po vrsti.
>
> Zakaj sploh nastajajo bolezni
> Nekatere otroške bolezni so naravna oblika krepitve odpornosti pri
otroku.
> Kot pravi Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik, je večina bolezni
> naraven izziv, ki bo okrepil otrokovo zdravje, če bomo znali pravilno
> ravnati.
Več
> o
> tem preberite v navedku v okvirčku.
>
> Ko nastopi bolezen in jo na hitro odpravimo z antibiotiki, se začarani
> krog šele začne.
>
> Antibiotiki, kot pove že beseda, pobijejo tudi vse probiotike. S tem
> povsem spremenijo ravnovesje v črevesni flori. Tako uničimo koristne
> mlečnokislinske bakterije, ki so same zmožne onesposobiti večino
> patogenih bakterij.
> Njihovo
> mesto zavzamejo kvasovke, med katerimi je najbolj problematična
> Candida Albicans, ki lahko v telesu ustvari pravo razdejanje.
> Tako je vaš otrok po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in
> dovzetnejši za vsak virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na
> slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil.
>
> Po normalni poti -to bi pomenilo zares dobro polnovredno domačo hrano,
> bogato z mlečnokislinskimi bakterijami -bi si otrokova črevesna flora
> lahko opomogla v dveh do treh mesecih. Težava je v tem, da večina
> otrok noče niti
slišati
> za
> zares zdravo hrano brez sladkarij. Še večja težava je v tem, da v teh
dveh
> do
> treh mesecih vaš otrok >stakne< še pet novih bolezni. Zato ne
> preseneča, da so težave z razbohoteno kandido prisotne tudi pri
> otrocih, le da starši tega
> ne
> opazimo takoj; tako mine preveč časa, preden se lotimo sanacije
otrokovega
> zdravja.
>
> Probiotiki kot rešitev
> V razvitih državah -mednje Slovenija, vsaj po tem merilu, še ne sodi
> -je priznanje pomena zdrave črevesne flore za zdravje spremenilo
pristop
> k
> zdravljenju marsikatere bolezni.
> Pediatri se vse pogosteje bakterijskih okužb lotijo tako, da najprej
> predpišejo močne probiotike in tako okrepijo lastno obrambo telesa. V
> večini
primerov
> to
> zadostuje. Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih
> bakterijskih okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki.
> (Več o tem lahko preberite v knjigi 100 % zdravi, ki jo je v zbirki
> Žepnice izdala Mladinska Knjiga).
>
> Če to ne uspe, zelo zdravniki natančno ugotovijo, za katero bakterijo
gre,
> in
> šele takrat predpišejo antibiotik, ki bo deloval na identificirano
> bakterijo in povzročil čim manj postranske škode.
> Hkrati s kuro antibiotikov predpišejo še 4- do 6-tedensko kuro
> probiotikov, s čimer naj bi olajšali obnovo črevesne flore in
> preprečili, da bi kvasovke dobile preveč prostora.
>
> Naravne rešitve
> Pri večini prehladnih obolenj imajo naravna zdravila številne prednosti.
> Imunsko odpornost otrok lahko krepimo s superživili, kot so kakovostni
> sokovi, alge, aloja vera, sok ječmenove trave, pivski kvas . Ta jih
> bodo oskrbela z dragocenimi vitamini in rudninami, ki jih pogosto
> primanjkuje v njihovi prehrani. Naravni viri so neprimerljivo boljši
> od sintetiziranih
vitaminov
> in
> anorganskih rudnin v obliki tabletk.
> Ehinaceja ali ameriški slamnik je nadvse dragocena pomoč za obdobje,
> ko
je
> vaš
> otrok pod udarom viroz v vrtcu ali šoli. Najmočnejši so pripravki na
> osnovi alkoholnega izvlečka cele rastline. Seveda za otroke poiščite
> pripravke z odparjenim alkoholom.
> Vnetja mandljev ali angine lahko oskrbujete z grgranjem Molkosana
> (koncentrirana fermentirana sirotka) ali s prevretki ingverja in žajblja.
> Pri težavah z bronhiji se odlično obnesejo naravna zdravila z izvlečki
> bršljana, smrekovi vršički, ajbiš, propolis in vrsta drugih zdravilnih
> rastlin.
> Pri bolečinah v grlu zmešajte žlico medu in pol žlice cimeta; otrok
> naj počasi liže zmes. Cimet ima močan antiseptičen učinek. Druga
> možnost so pastile iz islandskega lišaja.
> Pri vnetju mehurja je sok brusnice (brez sladkorja) celo učinkovitejši
> od antibiotikov.
> Pri bolečinah v ušesih namesto antibiotičnih kapljic najprej poskusite
> z eteričnim oljem čajevca. Ta je močen anestetik in antiseptik, zato
> hitro omili bolečino in pomaga premagati vnetje. V pokrovček kanite 2
> kapljici olja, vanj namočite palčko za ušesa in se rahlo dotaknite
> boleče notranjosti ušesa.
> To
> ponavljajte od 3- do 5-krat na dan in nadaljujte še nekaj dni po tem,
> ko otrok ne bo več čutil bolečine. Za ta namen uporabljajte le dvakrat
> destilirano eterično olje.
>
> Nekatera stanja, ki jih imenujemo bolezni, pa so le posledica kronične
> dehidracije ali toksikacije otroškega telesa. Dandanes je večina otrok
> zelo dehidriranih. Pijejo veliko obarvanih, sladkanih in celo
> poživilnih pijač
> z
> močnim diuretičnim delovanjem. Pri tem uživajo rafinirano hrano,
> >padajo< ravno na izdelke, v katerih je največ škodljivih E-jev in
> sladkorjev ter jim že
> od
> majhnega primanjkuje pomembnih hranil, ki delujejo tudi na krepitev
> imunskega sistema.
> Vse skupaj pa je odlična podlaga za začarani krog bolezni.
>
> A. Vogel: Pustite, naj izgori!
>
> Otroške bolezni so v določeni meri koristne, saj v vročini, ki jih
> spremlja, izgori marsikaj, kar bi sicer prej ali slej škodilo.
> To pa ne pomeni, da bi morali otroške bolezni namerno izzvati. Že same
> po
> sebi
> pridejo dovolj kmalu; čim večji in krepkejši je otrok, tem lažje jih
> preboli.
> Če otroške bolezni pravilno obravnavamo in podpiramo naravno odzivnost
> organizma, resnično pomenijo pravo čiščenje organizma. Z vročino
> izgorijo skoraj vsi strupi, celo tisti, ki jih je otrok morda prinesel
> s seboj iz embrionalnega življenja.
> Zdravniki, ki znajo dobro opazovati, ugotavljajo, da ljudi, ki niso
> preboleli otroških bolezni, v poznejših letih veliko pogosteje
> doletijo različne bolezni, celo rak. To govori v prid čudežni
> zdravilni moči vročine. Večina otrok, ki umrejo zaradi otroške
> bolezni, pravzaprav umre zaradi napačnega zdravljenja.
> Najslabše pri tem je medikamentozno zaviranje normalnih bolezenskih
> procesov, zlasti vročine in prišča (izpuščajev). Vročina je notranja
> obramba organizma, pri kateri izgorijo vdirajoči in že prisotni
> strupi.
> Prišč pomeni naravno odvajanje strupov skozi kožo oziroma pore, zato
> ga
ne
> smemo preprečevati - to bi lahko škodilo srcu, živčevju in dihalom ter
> povzročilo veliko hujše zaplete. Zelo škodljivi so tudi kemoterapevtiki.
>
> Prav gotovo je preprosto v vodi raztopiti nekaj tabletk; vročina mine
> in bolezen je videti prav nedolžna (prešla je naglo in sploh ni
> dosegla pravega vrhunca). Da so infekcijski strupi ostali v telesu in
> lahko vsak trenutek povzročijo novo, hujšo bolezen (vnetje srčne
> mišice, sklepni revmatizem),
> o tem
> večina niti ne razmišlja.
> Pred vlomilci se ne ubranimo, če zapremo vrata in okna ter izklopimo
> alarmno napravo.
>
> >Če ima otrok visoko vročino, vendar ne moremo samo čakati, ne da bi
> kaj ukrenili, saj nam lahko umre,< mi pogosto reče kaka bolniška ali
> otroška sestra.
> Seveda ne bomo stali križem rok, toda vročino lahko zaviramo ali pa ta
> koristen notranji ogenj podpiramo. Če podpiramo delovanje vročine
> tako, da vsi odvodi pravilno delujejo, v tej telesni peči vse gorljivo
> zgori in se zelo hitro izloči. Telo ima spet svoj mir in je očiščeno.
>
> Pomembna je skrb za to, da je črevo izpraznjeno. Prav tako moramo pri
> vsaki nalezljivi bolezni skrbno opazovati delovanje ledvic. Podpremo
> ga lahko s presličnim čajem ali s preparatom Nephrosolid. Vzdrževati
> je treba tudi pravilno izločanje skozi kožo. Tu nam pomagajo Kneipp,
> Priessnitz in drugi >vodni zdravniki<, kajti za spodbujanje kože so
> dovoljeni le
povoji:
> topli ali mrzli, odvisno od primera. Topli povoji ne morejo nikoli
> škodovati, pri uporabi mrzlih pa moramo biti zelo previdni -vročično
> telo se ne ohladi tako hitro; mrzli povoj praviloma zmanjša notranjo
> vročino, poveča pa zunanjo.
>
> Mnogi starši se pri majhnem otroku ustrašijo povišane telesne
temperature,
> ki
> še vedno hitro narašča. Vendar je to dobro in koristno, saj omogoči,
> da vse škodljivo hitro izgori. Srce otroka je veliko krepkejše, kot
> mislimo. O tem se lahko prepričamo že, če pomislimo na razmerje med
> težo srca in telesa, ki
> je
> pri otroku veliko ugodnejše - v prid srca -kot pri odraslem človeku.
>
> Nikoli ne smemo pozabiti, da je nasprotovanje naravi škodljivo in da
> mora
> vsak
> naš poseg podpirati naravne obrambne procese.
> Otroci in odrasli so toliko bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim,
> kolikor slabše so hranjeni. Zlasti pomanjkanje vitaminov poveča
> dovzetnost za nalezljive bolezni. Imunizacija otrok z zaščitnimi
> snovmi ni priporočljiva, ker je takšna zaščita kratkotrajna in zavira
> naravno obrambo organizma.
>
> Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo
> za situacije, ko ni druge rešitve.
>
> Otrok je po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za
vsak
> virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je
> bila pred zaužitjem zdravil.
> Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih bakterijskih
> okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki.
>
> Sanja Lončar
|
|
|
|