 |
RE: Vse, ki niste AP starši
3.2.2007 21:23:47
|
|
|
|
Marogica
|
AP ali povezano starševstvo je zame samo "besedna igra" oz. dodatek besed v mojem slovarju. Sama osebno se čutim povezana z mojima otrokoma in to na način, kakršnega pač imamo mi, v naši družini, brez AP-"dodatka v stavku. Je pa dejstvo, da pri nas ni ENOSTRANSKEGA prilagajanja. Včasih se prilagajam jaz, včasih pa moja otroka. In funkcioniramo dobro, najbrž zato, ker se čutimo in ne zato, ker živimo po nekih načelih in se ne obremenjujem s tem, ali sem vsak dan izpolnila vseh teh osem načel ali ne.
Zame osebno so AP- starši isto ljudje, ki si niso sposobni priznati, da pač dolčenih stvari ne zmorejo ali pa se jim ne da. Torej se v ničemer ne razlikujejo od nas "normalnih", le da svoje nesposobnosti "skrivajo" za nekimi teorijami. Mi (oz. vsaj jaz) pa stojim za dejanji, tako dobrimi kot slabimi in pač živimo po načelu, da smo samo ljudje z napakami, torej, da nismo popolni.
To je moje osebno mnenje, za katerim stojim in ne čutim se nenesposobne, ne da sem slaba mati ali kaj drugega. Sem "samo" mama in za moja otroka edina. SEm mama, ki se za svojega otroka ne žrtvujem, saj ga nimam zato, da bi iz lastnih, egositičnih namer, to komurkoli dokazovala. Sem mama, ki želim svojima otokoma najbolje, vendar ne za vsako ceno. Sem mama, ki živi tudi svoje življenje in le tako bom lahko vzor svojima otroka, da ga bosta tudi onadva znala. SEm mama, ki ne pretirava v ničemer-ne v slabem, ne v dobrem. In "biti mama" je poslanstvo-odvisno samo, kako si ga razlagamo.
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore
|
|
|
|
Natisni
bi se nam pridružila? tam se bomo zbirale zgolj mame, ki včasih z užitkom prepustimo za kako uro v varstvu očetom??!!, mogoče celo babici, ooo hudiča včasih celo čez noč in to brez slabe vesti. in to samo zato, da gremo lahko zvečer ven z drugimi babami, mogoče celo s partnerjem al pa k frizerju če si celo ne drznemo it h kozmetičarki. nekatere si celo drznejo otroka pustiti babici za več kot en dan in same s partnerjem odpotujejo kam na lepše. pa tiste, kerih otroci spijo v svojih posteljah, jejo po žlici in flaši, tiste katere cele dneve ne nosimo svojih 18 kilskih dvoletnikov in nimamo rok do tal in tudi vse tiste ki včasih celo povzdignemo glas, če ne pripeljemo čez rit. aja pa še tiste, ki že skoraj pop*** ko v eni noči že miljontič popraviš dudo svojemu mulcu in te spreleti grešna misel da bi ga v tistem momentu najraje komu posodil do konca noči. ja take smo egoistične mame!
) ali pa tašči, in da sploh ne omenjam, kako dobro se tam počuti. Tudi njej paše malo spremembe, ravno tako kot meni.
.
