Hope2
|
Še vedno mislim, da je več v organizaciji in ženskem karakterju, kot v otroškem karakterju. Naš je prejokal (imel krče), bil zelo aktiven, nikoli ni bil v ležalnikih, na tleh sam, zelo malo spal čez dan in ponoči se je zbujal na 3 u... če je bil 2-3 minute brez mene, je bil višek oz uspeh. No, pa sem vseeno uspela, vsak dan spucat hišo-kokr tolk in skuhat kosilo. Pa še psa imamo, tak da je še ena skrb več.
Rabila sem 1 minuto, da sem olupila krompir, nato sva se naprej igrala, nosila, cartala, pa spet minutka, da sem krompir narezala na kocke in dala kuhat, pa spet igranje.... pa spet minutka, da sem pripravila meso...... izkoristiš minutke in delaš po obrokih. Ko je zadremal za tistih par minut čez dan, sem kaj naredila (kakšna bo rekla, da rabi tudi minuto tudi za sebe). Če si navajen kuhat kosilo v celem kosu in pričakuješ od otroka, da ti bo dal 10 minut ali celo več časa, si izgubljen in ne boš nikoli nič naredil. Če imaš v bližini starše ali možnost da ti kdo priskoči na pomoč, boš to izkoristil, če te možnosti nimaš, boš nekak zmogel.
Jaz pravim vse se da, če se mora, če je volja, je pa odvisno tudi koliko ti sploh pomeni, da je bajta spucana in kosilo skuhano. Govorim o 1 otroku, če jih imaš več, pa nimam pojma kako je.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(8 - mesečnega) kuhati, pospraviti,....., ker je polno zaposlena z njim oz. je tako zahteven, da ji ne pusti dihati. Začudena sem, ker jaz kuham skoraj vsak dan, pa ni neke panike.... 
uspe skuhati vsak dan, 3x tedensko pomiti hišo, biti vsak dan min. 2 ure v pisarni, imeti tedensko vse polikano, ter ob vsakem lepem vremenu iti vsaj za 2 uri ven z malo. 
,mislim da je vse v organizaciji
