india
|
Ta govorancija, pardon na izrazu o materialni plati družin z velikim številom otrok je pač en nesmisel, pardon, a tako je. Ne moremo imeti vsi enakega mnenja o tem, eni živimo tako, drugi drugače. Morda se zdim malo prizadeta ob vseh teh postih, pa bom rekla tako. Otrok je tak, kot ga odrasli ustvarimo in vzgojimo. Ne rodi se bogat ali reven, rodi se v bogato ali revno družino. Ob rojstvu ima le sebe in svojo dušo in srce. Odrasli in svet pa smo tisti,ki iz njega naredimo pohlepneža, skromneža, delavnega ali lenega. Mi ga oblikujemo! Ne bom navajala svojih dohodkov, ker to ni ne vaša stvar ne predmet razprave. Rekla pa bom tako. Delam cel mesec, pridno, šparam, imam tudi otroške dodatke, porodniško, za otroke in zase finančno skrbim sama. Tu in tam mi pmagata moja starša, je pa že to več kot dovolj, da ne rabim plačevat najemnine in da moj oče vso zelenjvao pridela doma! Otroci imajo vse kar rabijo, tudi GSM-e, tudi v kino hodijo, v glasbeno šolo, a kljub temu so skromni. Včasih pojamram kako bi bilo fino imet malo več denarja,....vendar nikoli nisem nikomur ostala nič dolžna. Otroci so vzgojeni,ker jih pač želim pripraviti na življenje, ne pa zato, da mi bo kdo dajal pohvale. Lahko pa se pohvalim, da moj otrok ne reče hvala zaradi mene, ampak ker ve, da je to prav, poznam pa otroke zeloooooo premožnih staršev, ki še nikoli niso rekli hvala. Vzgoja in zadovoljstvo otork nista odvisna od materialnih dobrin. In svet, v katerem zdaj živimo, pač "zaničuje" velike družine. Ampak, mene za to ne boli glava, saj mi nihče nikoli ni ničesar dal zastonj in nikogar niti ne prosim za nič. Poznam kar nekaj velikih družin in otroci imajo vse,kar potrebujejo in kar jim starši lahko nudijo. To pa ni malo. In še nekaj! Imam malo stanovanje, ne vedno posparvljeno in zglancano,kot iz škatlice, je pa domače, udobno in prijetno. In kadarkoli mi bo kdo rekel,da bi prišel, mu bom z veseljem odprla vrata! Upam, da se nisem s svojim postom komu preveč zamerila, a prav jezi me,ko nekateri tako opisujete velike družine!
|