Anonimen
|
Ideje za praznične dni Obenem vam ponujamo še nekaj nasvetov za dolge zimske večere. Na mizi naj bo vedno suho sadje, zlasti suhe fige. Ob suhem sadju ponudimo topel čaj, za popoldansko malico pa pripravimo štrudel z jabolki ali skuto. Ponudimo lahko tudi jed, ki je sicer bolj običajna ob svetem Martinu, to so orehi, lešniki in kruh ob kozarcu dobrega vina. Dobro teknejo tudi jabolčni cvrtki ali jabolko, pečeno v pečici. Jabolko lahko navrtamo in ga napolnimo z nadevom za potico. Po pečenju dodamo na vrh še malo smetane. Poleg potice so lahko na mizi štraube, ki so jih včasih sicer pripravili le ob pustu, danes pa so lahko sladica tudi ob ostalih praznikih. Kot glavno jed lahko postrežemo telečjo rulado s kuhanim kruhom ali prašičja jetrca s pire krompirjem ali belo krompirjevo polento. Za osvežitev lahko ponudimo toč s fižolom, kuhanimi jajci, polento in vinom ali teranov toč s pršutom. Teranov toč s pršutom pripravimo tako, da rezine pršuta pocvremo v ponvi brez dodatka maščobe. Ko so rezine rahlo popečene in maščoba zastekli, jih prelijemo s teranom in še malo pocvremo. Postrežemo v globokem krožniku in ponudimo z domačim kruhom ali rezino polente Trije priboljški Za otroke so na Krasu nekoč v ponvi pekli koruzo oziroma pokalice. Za to so porabili "ta fino" koruzo ali činkvantin, pripravljali pa so tudi domače bombone. V ponvi so počasi segreli sladkor, da se je stopil in zarumenel, ter ga zlili na moker krožnik. Otroci so komaj čakali, da se je ohladil, in že ga je mati nalomila in vsem pošteno razdelila. To so bili nekoč edini bomboni. Pripravljali so jih iz sladkorja, ki ga je mama prinesla iz Trsta, kjer je prodala jajca in mleko. Bomboni so bili še boljši, če so v raztopljen sladkor primešali na grobo narezane lešnike, orehe in mandeljne. Otroci so radi jedli tudi riž na mleku. V posodo so dali merico riža in dve merici mleka ter jed skuhali. Posladkali so jo s sladkorjem in včasih tudi z naribano čokolado. Ob božiču Bližajo se božični in novoletni prazniki ter z njimi dnevi, ko bomo preživeli več časa doma. Družina bo zbrana in starši se bodo posvetili otrokom. Otroci bodo prisluhnili noni in nonotu, medtem ko bodo darovi zbrani pod jelko. Tako je dandanes, nekoč pa so se na Krasu najbolj posvetili pripravi božičnih jedi. To je bil poseben obred, saj so skuhali boljše, praznične jedi. Ko so bile dobrote pripravljene, se je pri mizi zbrala vsa družina. Večer je bil poln pričakovanja in vzdušje v krogu domačih je bilo toplo. Na Krasu so ob božiču pripravljali jedi iz vrzot oziroma ohrovta, obvezna jed za božični večer so bile vrzote s krompirjem. Za ta večer so posebej "prišparali" vrzotne glave, in če jih ni bilo pri hiši, so si jih sosedje med seboj sposojali. Vrzote s krompirjem Vrzote s krompirjem pripravimo tako, da čvrstim glavam vrzot najprej odstranimo zunanje liste. Glave očistimo in jih narežemo na koščke ali trakove. Olupimo krompir, ga narežemo na kose, nato damo krompir in vrzote kuhat v krop. Na dno posode položimo vrzote in čeznje krompir. Oboje počasi kuhamo, da sestavine postanejo mehke, in nato odlijemo del vode. Del vode naj ostane v posodi, da so vrzote in krompir bolj sočne in se jih kasneje laže premeša. Nato pripravimo podmet iz olja, česna, popra in moke. Takoj ko česen zadiši, prelijemo podmet prek krompirja in vrzot ter jed premešamo v isti posodi. Tako se vrzote in krompir zdrobijo na drobne koščke in se dobro povežejo v lepo, elegantno in sočno jed. Jed je najbolj sočna, če jo pripravimo iz ene tretjine krompirja in dveh tretjin vrzot. Če je krompirja več, je jed bolj suha in čvrsta. Vrzote in krompir so slastna jed, saj delujejo sveže. Poseben okus ji dajejo vrzote. V ustih je jed nežna, saj se komaj čutijo delci krompirja. Tako pripravljene vrzote so odlična priloga k dobro pečeni svinjski zarebrnici ali pečenici. Kot sladico lahko k prazničnemu kosilu ali večerji ponudimo kompot. Stokviš Stokviš ali polenovko so Kraševci kupovali od mlekaric, ki so ga prinesle iz Trsta. Nekoč so prav posebej "šparali", da so si stokviš lahko privoščili na božični večer oziroma božično viljo. Stokviš še danes pripravljamo po starem receptu. Polenovko nasekamo na manjše kose in jih damo močiti v vodo za dva do tri dni. Medtem vodo dvakrat ali trikrat zamenjamo. S tem zmanjšamo slanost ribe in delno odstranimo njen intenziven vonj. Ribo vzamemo iz vode in očistimo njeno zunanjost. Damo jo kuhat v vrelo vodo in ji dodamo žlico kisa ali košček limone, da se ribje meso drži bolj skupaj. Če je vonj po ribi preveč intenziven, lahko tudi med kuhanjem zamenjamo vodo. Poldrugo uro do dve uri kuhamo na zmernem ognju. Ko so kosi mesa še vedno čvrsti, a obenem že odstopajo od kosti, jih vzamemo iz vode. Zelo pazljivo jih očistimo vseh koščic in lusk. Večje kose ribe pri tem zdrobimo v manjše kose. Iz tako očiščenega stokviša lahko pripravimo golaž, koščke lahko spohamo ali pa pripravimo "stokviš na belo". Stokviš na golaž Dober golaž pripravimo z veliko na drobno sesekljanega peteršilja in česna. Peteršilj in česen pražimo na olju in takoj, ko česen zadiši, dodamo drobne koščke polenovke. Nato dodamo poper in paradižnikovo mezgo, rahlo popražimo, dodamo moko ter zalijemo z vodo. Jed počasi dušimo na zmernem ognju in po potrebi dosolimo. Kuhamo le toliko časa, da se koščki stokviša ne razkuhajo, ostanejo naj celi in rahlo čvrsti, podobno kot rižot "al dente". Tako pripravljen golaž je odlična in okusna priloga k polenti iz koruznega zdroba. Jed je okusna in aromatična zaradi začimb, predvsem peteršilja, česen je komaj zaznaven. Harmoničnost okusa ji dajejo peteršilj, česen in stokviš. Združitev teh vonjav, skupaj s toplo polento, je bila in je poseben užitek. Za sladico pa lahko ponudimo jabolčne cvrtke ali jabolčni zavitek. Stokviš na belo Česen rahlo pocvremo na olju. Nato mu dodamo drobne koščke polenovke in poper ter še malo pocvremo. Stokviš na belo postrežemo ob polenti ali s tenstanim krompirjem z vrzotami. Pohan stokviš Koščke kuhanega stokviša namočimo v mleku. Povaljamo jih v stepenem jajcu in nato še v drobtinicah ter ocvremo na olju. Postrežemo jih z okisanimi vrzotami ali vrzotami v kozici. V novejšem času postrežemo tudi bakala na belo, saj je to posebnost, ki jo znajo pripraviti v Slovenski Istri, od koder pride tudi na Kras. Bakala namažemo na domač kruh in ob tem popijemo kozarec dobrega vina. Sladka svinjska juha December je čas kolin in kjer so imeli koline, so skuhali sladko juho. Zanjo so uporabili sveže kosti prašičjega hrbta, na katerih so pustili nekaj več mesa kot običajno. V juho so zakuhali na tanko narezane sveže domače rezance, k dobremu okusu pa so pripomogli tudi mnogo peteršilja in čebule ter korenček. Obvezna priloga k tej juhi je bil tenstan krompir s kuhano kislo repo ali zeljem in svežim prašičjim mesom. To vam priporočamo za nedeljsko kosilo v času božično-novoletnih praznikov. Dolge popoldneve pa lahko popestrimo tudi s kruhovimi supami in supami v teranu ali pa z orehi, kruhom in teranom. To so stare, tradicionalne jedi, ki se med prazniki lepo priležejo. Vabimo vas, da se v prazničnih dneh tudi vi posvetite starim običajem. Stokviš na golaž in koruzna polenta Orehovi štruklji Pri pripravi orehovih štrukljev najprej posebej nadrobimo kvas v mlačno slano mleko. Nato posebej zmešamo moko, mleko, maslo, sladkor, naribano limonino lupinico, vanilijo, rum in sol. Dodamo jajčne rumenjake in nato še kvas. Sestavine zamesimo v testo in ga pustimo vzhajati. Nadev pripravimo iz zmletih orehov, rumenjakov, sladkorja, masla, vanilije in naribane limonine lupinice. Te sestavine dobro premešamo in če je masa pregosta, ji dodamo še smetano. Na pomokanem prtu na tanko razvaljamo vzhajano testo in nanj enakomerno raztegnemo nadev. S pomočjo prta štrukelj zvijemo in ga na obeh koncih stisnemo. Na rahlo ga zavijemo v krpo in ga tako zavitega eno uro počasi kuhamo v kropu. Štrukelj poševno narežemo na centimeter do dva centimetra široke kose in ga zabelimo s kruhovimi drobtinicami ali maslenimi tropinicami. Dober tek! Orehovi štruklji Špinačni štruklji Foto: Tina Čič Današnji recepti za pustne štraube, fancle in krofe predstavljajo dvaindvajseti del našega kulinaričnega potepanja po Krasu. V deželo pršuta, terana in drugih dobrot se podajamo z dr. Stanislavom Renčljem, vrhunskim poznavalcem kulinaričnih, pa tudi drugih posebnosti Krasa, ki nas vodi od recepta do recepta. Ob pustu so gospodinje na Krasu pripravljale štraube, fancle in krofe. Štraubam so na spodnjem Krasu rekli tudi kroštole ali hroštole, fancle pa so ponekod imenovali "miške". Krofi so novejša sladica in sprva so jih pripravljale le spretnejše gospodinje, saj je bilo zanje težko pripraviti primerno testo. Težko jih je bilo tudi ocvreti na primerni temperaturi olja, ker so kurili na drva in je temperatura ognja nihala. Zato je priprava krofov gospodinjam povzročala velike preglavice in mnoge so se raje odločale za enostavnejše fancle in štraube. Priprava rahlih krofov je bila uspeh in ponos gospodinje. V dneh okrog pusta se je po vasi govorilo samo o tem, kako je kateri uspelo pripraviti rahle krofe z lepim venčkom ali pa težke krofe - "zbite ku b't". Šftraube Štraube lahko pripravimo s kvasom ali brez njega. Okusne bodo, če jih pripravimo iz 1/2 kg bele moke, 4 rumenjakov, 1 celega jajca, 3 žlic ruma (če nimamo ruma, uporabimo žganje), 1/2 kozarca belega vina, soka 1/2 limone, 10-15 dag masla, 5 dag mletega sladkorja, ščepca soli, vanilije in mleka po potrebi. Če jih pripravimo iz kvašenega testa, dodamo sestavinam še 3-4 dag kvasa. Dobrih štraub ni brez dobrih sestavin. Važno pa je tudi, da zamesimo rahlo in prožno testo, saj je čar štraub ravno v rahlosti in krhkosti. Testo pustimo nekaj časa počivati in nato ga rahlo razvaljamo. Narežemo ga na trakove, pravokotnike ali druge domiselne oblike in vanj naredimo zareze s koleščkom. Tako pripravljene štraube ocvremo na vročem olju, pri čemer pazimo na to, da jih pravočasno poberemo z olja. Ohlajene potresemo s sladkorjem. Fancli in fancli z dušo Fancle lahko pripravimo po receptu iz Kontovela. Zanje potrebujemo: 1 kg moke, 2 celi jajci, 3 rumenjake, 15 dag sladkorja, kozarček ruma ali žganja, 5 dag pinjol, 10 dag rozin, namočenih v rumu ali vinu, 8 dag kvasa, sol, vanilijo, naribano lupinico limone in mleko po potrebi. Kvas nadrobimo v deciliter mlačnega mleka in mu dodamo žličko sladkorja. V mleku raztopimo tudi maslo in tako pripravljene sestavine zamešamo v skledi z moko. Maso stepamo, dokler se testo ne loči od kuhalnice. Tedaj je masa izredno rahla in v njej opazimo drobne mehurčke. Nato testo pustimo vzhajati na toplem. Gospodinje so vedno izredno pazile na to, da se testo ni ohladilo oziroma "prehladilo". Poskrbele so, da je bilo v kuhinji dovolj toplo; bile so jezne, če so jim otroci in možje kar naprej odpirali vrata. Dobro vzhajano testo so nato zajemale z žlico in cvrle na vročem olju. Dolžina cvrtja je odvisna od velikosti fancla in temperature olja, zato jo mora vsaka gospodinja oceniti sama. Preizkus naredimo z vbodom igle: če je igla suha, je testo v sredini cvrto. Na Tržaškem Krasu pripravljajo tudi fancle z dušo. To pomeni, da v vsako žlico testa sproti vtaknejo košček slanega srduna
|