|
Tesnoba, depresija, žalost 9.7.2010 11:13:32
|
|
|
|
anitac
|
Drage sogovornice vesela sem da ste se odzvale na to temo. Želela bi pomiriti vse tiste, ki ste v blaženem stanju in vas je misel, da nekdo v tem obdobju doživlja stres, strah, pomisleke, pretresla in razjezila. A žal je tako. So ženske, ki zaradi svojih življenskih situacij, doživljajo zgoraj opisana vprašanja in si jih postavljajo vedno znova. Pišem članek ravno tem ženskam v oporo, zato bi bila izredno če bi jim namenile nekaj podpore in vzpodbudnih misli. V to nalogo sem se podala zaradi prijateljice, ki jo je partner zapustil po nekaj letih skupne poti, po vseh željah in trudu, da bi ustvarila družino. Ko je ostala sama, je ugotovila, da ni prav nič sama. Pod srcem je nosila njunega otroka, za katerega se je odločila skrbeti sama in ga zamolčati. Po vseh težkih trenutkih, ki jih je preživela, o tem ni želela obvestiti njega, ki jo je zapustil zaradi druge nosečke. Grdo, a ne? Tako se je zgodilo tudi eni drugi znanki, ki pa je po spoznanju, da je ostala noseča (partner ravno pred tem ali se sprijazni s tem ali jo pusti) preživljala še veliko težje trenutke, saj je otročka zgubila v četrtem mesecu. Obe pa sta mi v pogovorih večkrat zaupali o svojih dvomih in mi postavljali ta ista vprašanja, ki sem jih zapisala. Zdi se kot scena iz kakšne žajfnice, a drage nosečke, žal so stvari, ki so marsikomu prikrite, zanje nihšče ne ve, a se dogajajo, morda ravno eni izmed vas. Torej najdimo način, kako bi bile tem ženskam čimbolj v oporo in vzpodbudo. Hvala vsem, ki ste pripravljene nameniti svoje izkušnje v korist tem ženskam. Hvaležna bom tudi tistim, ki se bodo razkrile s podobnimi zgodbami.
|
|
|