Tesnoba, depresija, žalost (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod



Sporočilo


anitac -> Tesnoba, depresija, žalost (8.7.2010 23:11:25)

Pozdravljene!
Glede na naslov bi rada postavila nekaj vprašanj, ki bodo v veliko pomoč pri raziskavi o stresu med nosečnostjo.
Kot prvo vprašanje bi postavila: če je katera med vami doživela veselo novičko kot veliko presenečenje in so jo ob tem obdali dvomi in strahovi, bi prosila če bi delile te izkušnje in sam razplet dogodkov.
Drugo vprašanje:mnogo nosečnic še opravlja svoje delo na delovnem mestu, kar zna biti zelo utrujajoče in stresno. Kako ste prečkale reko glasnih vzklikov v pisarni, hrup bližnjih strojev in napačne besede ob napačnem času vaših sodelavcev?
Tretje vprašanje: deliti veliko presenečenje z domačimi in s partnerjem je prelomnica, kjer srce poskakuje zelo visoko. Kaj bodo rekli? Kako me bo pogledala nekdanja dobra prijateljica, ko bo izvedela? Ali bo partner navdušen in kakšna bo njegova reakcija? Kakšne so vaše izkušnje?
Kot zadnje, bi postavila vprašanje povezano z denarjem. Velika četrtina žensk v Sloveniji zanosi ali kot študentka, brezposelna ali ženska iz finančno manj poprtega okolja. Ste bile same ena izmed teh žensk? Kakšna je bila vaša zgodba in kako se je razpletla?
Vsem sodelujočim se lepo zahvaljujem že v naprej.




Gina -> RE: Tesnoba, depresija, žalost (9.7.2010 0:07:57)

Ne razumem dobro vprašanja - ali bi moral biti zaradi zgoraj naštetih dejavnikov v depresiji ali tesnoben? Ker jaz kljub temu ob večini tvojih vprašanj nisem bila.

Odgovori:
ad1) Prvo nosečnost sem doživela kot presenečenje, vendar me niso navdajali nobeni strahovi ali pomisleki. Od nekdaj sem vedela, da ko bom noseča in ko bom enkrat imela otroka, bom srečna. IN sem bila. Vedno sem in bom otroke tako dojemala. Kaj se ti sploh lahko zgodi lepšega kot otrok?

ad2) Drugič in tretjič sem kljub rizični nosečnosti delala. Mi je bilo fajn. Nič mi ni prišlo do živega, hormoni so ok vplivali name. Itak rada delam, če ne bi šla na bolniško, glede na moje slabo zdravstveno stanje takrat. To da mi kdo kaj reče, ne jemljem nikdar osebno, niti tedaj nisem.

ad3) Vsi moji so bili veseli moje nosečnosti, razen tretje nosečnosti nekateri niso odobravali iz nekaterih meni butastih razlogov, ampak nikdar se nisem obremenjevala s tem, kaj o tem kdo misli o čemerkoli, kaj šele o moji nosečnosti. Jaz sem se veselila. Najožji prijatelji tudi.

ad4) ko sem bila prvič noseča, sem imela bizarno nizko plačo, neurejeno stanovanjsko vprašanje in snobovskega partnerja, ki tega ni razumel. No, to me je pa spravljalo down, zato sva se okoli tega pogosto kregala. Končalo se je tako, da sem jaz naredila vse, kar je bilo v moji moči, da sem z leti zaslužila več, z moškim, ki pa me ni mogel podpirati v trenutku, ko sem ga najbolj rabila, ampak je razmišljal samo o sebi ves čas, pa tako nisva bila za skupaj in sva šla z leti narazen.




ribica. -> RE: Tesnoba, depresija, žalost (9.7.2010 8:11:43)

1. da prva nosečnost je bila presenečenje in seveda sem mislila da nisem pripravljena, amapk sem bila kljub temu vesela mi to ni predstavljalo nobene tesnobe. Sem se veselila otroka, tako kot sedaj vsakega naslednjega.

2.nisem bila zaposlena tako da na to ne morem odgovoriti. Bi pa rekla, da delo nima veze. Če si otroka želiš, te nič ne ustavi.

3.Partner je bil zelo vesel kljub temu da je bilo presenečenje za naju oba, tako da tu ni bilo nobih strahov. Od drugih ljudi tudi nisem doživljala nobenih pritiskov in si tudi ne predstavljam da bi jih lahko, saj se je šlo zame in za mojega otroka. Starši bi mogoče lahko težili, ampak niso. Kar se pa prijateljic tiče, pa sploh ne štekam zakaj bi katera od njih imela kaj proti?? Če pa že, potem to res ni prijateljica in naj se spelje.

4.zaposlen je bil samo moj partner, danarja je nakaj bilo, ne v izobilju. NIkoli se nisva s tem pretirano obremenjevala, ker otrok res ni bil vprašaje. KO sem zanosila je to za naju predstalvjalo izklujučno veselo pričakovanje in nikoli nisva gledala v svet črnogledo, češ, kak strošek bo otrok in ali bova zmogla. Vse se da, če si želiš otroka.




N.M. -> RE: Tesnoba, depresija, žalost (9.7.2010 9:07:20)

1. nosečnost ni bila presenečnje, ker sva se trudila 8 mesecev. Ko sem naredila test, sem bila vesela, prav tako mož. Vseeno me je malo zagrabila panika v kaj se podajam, ampak sem se kmalu pomirila.

2. nimam takih izkušenj. Delam v pisarni in vzdušje tukaj mi je všeč, tako da ne računam na nobene "konfliktne" situacije.

3. imam 32 let in z možem sva skupaj že 11 let, tako da je dojenček pričakovan, oz. večina bi mislila, da bi ga imela že prej. Imam pa trenutno v familiji 3 sestrične noseče , tako da me reakcije ne skrbijo, pa tudi ena prijateljica je noseča. Edina skrb, ki jo imam, da bom jokala, ko bom povedala staršem. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Trenutno še čakam na prvi pregled, tako da je nosečnost še skrivnost.

4. nimava finančnih skrbi. (trkam na les) Z nosečnostjo sva čakala tako dolgo, da zaključiva šolanje in najdeva službo.




zvezdan -> RE: Tesnoba, depresija, žalost (9.7.2010 9:16:41)

1.)s partnerjem sva bila oba zelo presenečena...čeprav po drugi strani pa kaj sva pa mislila, saj vemo kako otroci nastanejo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Presenečena sva bila tako nad pluskom kot tudi nad tem, da naju to ni vrglo v kakšne dvome in dušenje. Nisva ga namreč načrtovala in šele dogovarjala sva se, da bova renovirala in šla živeti skupaj. To so bili najsrečnejši trenutki v mojem življenju in upam si trditi da tudi v njegovem.

2.)Imela sem zelo naporno službo. Cel dan mozganja, stresa in 10-12 ur dela. Velikokrat tudi čez vikend. Sicer sede v pisarni pa vendar zelo stresno in utrujajoče. Na besede se nisem nikoli "obešala" me je pa grozno motil vonj. Zdelo se mi je da sodelavec grozno smrdi...pa prej ni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] No in vsakič ko je šel ven iz pisarne sem vse prešpricala s parfumom. samo čudno me je gledal ko je vstopil v oblak parfuma[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

3.)Partner je bil navdušen. Vsak dan mi je prinesel rožico in me poljubil na trebušček. Starši pa so bili sprva zadržani pa vendar veseli. Tašča je pa skakala do neba kot da bo dobila prvega vnuka- ima jih namreč že šest[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

4.) Ko sem izvedela da sem noseča sem bila zaposlena šele par mesecev pa še to za določen čas, vendar se nisem obremenjevala bi že kako. Res je da stanovanjskega problema nisem imela. S službo bi pa že nekako uredila. se je pač treba znajti. No na koncu se je vse slabo končalo, saj je otročku nehal biti srček.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Želiva si otročka tako, da bo naslednji načrtovan, dvomim pa da bo presenečenje ob spoznanju kaj manjše. Taka novička te vedno zadane in postaviš si nešteto vprašanj...mama bom, ali bom dob, ali bom znala...?




anitac -> Tesnoba, depresija, žalost (9.7.2010 11:13:32)

Drage sogovornice
vesela sem da ste se odzvale na to temo. Želela bi pomiriti vse tiste, ki ste v blaženem stanju in vas je misel, da nekdo v tem obdobju doživlja stres, strah, pomisleke, pretresla in razjezila. A žal je tako. So ženske, ki zaradi svojih življenskih situacij, doživljajo zgoraj opisana vprašanja in si jih postavljajo vedno znova. Pišem članek ravno tem ženskam v oporo, zato bi bila izredno če bi jim namenile nekaj podpore in vzpodbudnih misli. V to nalogo sem se podala zaradi prijateljice, ki jo je partner zapustil po nekaj letih skupne poti, po vseh željah in trudu, da bi ustvarila družino. Ko je ostala sama, je ugotovila, da ni prav nič sama. Pod srcem je nosila njunega otroka, za katerega se je odločila skrbeti sama in ga zamolčati. Po vseh težkih trenutkih, ki jih je preživela, o tem ni želela obvestiti njega, ki jo je zapustil zaradi druge nosečke. Grdo, a ne? Tako se je zgodilo tudi eni drugi znanki, ki pa je po spoznanju, da je ostala noseča (partner ravno pred tem ali se sprijazni s tem ali jo pusti) preživljala še veliko težje trenutke, saj je otročka zgubila v četrtem mesecu. Obe pa sta mi v pogovorih večkrat zaupali o svojih dvomih in mi postavljali ta ista vprašanja, ki sem jih zapisala. Zdi se kot scena iz kakšne žajfnice, a drage nosečke, žal so stvari, ki so marsikomu prikrite, zanje nihšče ne ve, a se dogajajo, morda ravno eni izmed vas. Torej najdimo način, kako bi bile tem ženskam čimbolj v oporo in vzpodbudo. Hvala vsem, ki ste pripravljene nameniti svoje izkušnje v korist tem ženskam. Hvaležna bom tudi tistim, ki se bodo razkrile  s podobnimi zgodbami.




zvezdan -> RE: Tesnoba, depresija, žalost (9.7.2010 11:37:56)

anitac res lepo od tebe, da hočeš biti v pomoč. Res se grozne stvari dogajajo. Sedaj vem, da bi zmogla tudi sama z otrokom, bojim se le da bi v takem primeru hotela dati otročku preveč ljubezni in ga s tem tako zelo priklepala nase da bi ga uničila. Zelo sem impresionirana nad takimi ženskami, kot sta ti dve tvoji znanki. Za to moraš biti izredno močen in velik človek. Upam, da jima uspe se prebiti skozi grenka obdobja.


en velik objem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]




Stran: [1]