Anonimen
|
Pa ni vsak otrok, ki se "drugače" obnaša hiperaktiven, dejte ga no srat.
Jasna, te še kako razumem, iz lastnih izkušenj, ko sem tudi sama pomislila na možnost HA. Sicer imam samo enega, ampak mi je ravno pri taki starosti kot je tvoj zdaj, dal precej misliti. S podobnim obnašanjem in včasih tudi uničevanjem - recimo je kar zmetal stvari iz mize ali pa komaj čakal, da je prišel kakšen otrook k njemu, da ga je lahko ali butnil ali uščiupnil. In verjemi, da v tistih časih tudi meni ni bilo prijetno hoditi po igriščih in non stop stati mu za ritjo, da mu ne bi roka ušla proti kakšnemu otroku.
Še danes ne vem, kaj je bilo takrat narobe, da je bil tak divjak, ampak danes je boljše, 100% boljše, tako da jaz tukaj mislim, da gre za eno res zoprno razvojno fazo, ki pa ni nujno, da doleti prav vsakega otroka. No, takrat smo ga dajali na ohlajanje, sedet na stopnice, to mu je bila in mu je še vedno najhujša kazen. Sicer tam ni zdržal svoji dve minuti, ampak sem ga vedno znova vračala nazaj na stopnice, da je vendarle dojel, da je nekaj naredil narobe. Ker, porkamadona, ne moreš pa kar sredi dnevne sobe z mize pomesti krožnike ali kozarce!!!
Kot rečeno, je tole večinoma mimo, le včasih ga še prime. Npr. zadnjič je iz lepega miru izpred računalniške mize, kjer je gledal risanko, prijel krožnik in ga vrgel na tla, da se je rrazbil Itak. Ja, pa kaj naj? Povem, razložim, dopovedujem...amapak saj pravim, to je danes res zelo zelo redek primer, no ja, morda eden na pol leta ali pa še manj.
In veš kaj razmišljam, da je pri našem tudi zraven: utrujenost. Prav zdaj zadnjič, ko je vrgel krožnik po tleh je bil utrujen, zaspan, vem da je bil, ker je bila tudi že njegova ura za spanje, pa smo nekaj zavlačevali. A pa tvoj otrok dovolj spi? Ni morda tudi on utrujen?
In koneckoncev bi jaz na tvojem mestu naredila takole: manjšega otroka bi dala popoldne možu, fantka bi vzela s sabo - ali v gozd, na travnik, kjer bosta sama s seboj. Dobesedno, sama s seboj, kjer se bo lahko drl, vpil, jokal, če mu kaj ne bo po godu. Pol ure, ura na dan in ni vrag, da se ga ne bi prijel kakšen "nasvet od mame", ki ga bo dobil v tem času, ko bo "samo njegova."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
SIcer nimam takih izkušenj, ker je moja hči zelo priden otrok toda mislim, da bi se prvo kot prvo morala vidva z možem pogovorit. In sicer o njegovi potuhi. Mislim, da bi morala oba trdo prijet mulca in ne , da mu oče potuho daje in tebi spodbija avtoriteto.
