vijolica02
|
sem mamica, razvezana, razmerje imam s poročenim moškim, ki tako kot vsi imajo doma ne vem kakšno ženo, se ne razume z njo ...bla bla bla, na drugi strain pa imam zelo dobrega prijatelja, ki me ima zelo rad, si želi žvljenje z mano, družino, tudi jaz ga imam rada, hrepenim po njegovi bližini, družbi, veliko časa namreč preživiva oz. preživimo skupaj (z otroki). Zaradi razočaranj iz preteklosti, se ne upam spet sprostit in uživat žibljenje, ki bi ga imeli, ampak se rajši zatekam k poročenemu, od katerega praktino nimam nič, samo ukradene urice. Ne znam se prepričat, da niso vsi moški pokvarjeni, agresivni, skratki takšni, s kakršnim sem imela opravka v preteklosti. Vem, da bi moj prijatelj zame in za moje otroke storil vse, res nas ima iskreno rad, ampak jst se bojim. Strah me je vsega, po čemer hrepenim /srečen dom, družina, topilina, izleti...). Zanima me, kako premagati ta strah, kako živite in spet verjeti, da le ni vse tako črno, da niso vsi moški za v en koš. >Resnično bi ga rada spustila do sebe, v naše življenje. AMpak, ko sem že na tem, naredim nekakšen zid, se ustrašim, skratka bojim se srečne prihodnosti. Jezna sem nase, ker dopuščam, da poročen moški z mano vara svojo ženo, vendar se mi zdi, da s tem odnosom bežim pred realnostjo. Vem, da sem zmedno napisala, ampak, to tudi trenutno sem. Želim si, da bi poročenemu rekla, kar mu gre, prijatelju pa odpra svoje srce in vrata v naš dom. Če je imela katera podobno izkušnjo, naj jo prosim deli z mano. Svetujt emi, kako premagati strah pred novo zvezo. Veliko prebiram ta forum, zato pričakujem negativne in pozitivne reakcije, vesela pa bom vseh, saj bom le tako mogoče naredila korak naprej v svojem življenju. pozdravčke vsem!!!
|