Strah (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


vijolica02 -> Strah (20.10.2008 23:00:06)


sem mamica, razvezana, razmerje imam s poročenim moškim, ki tako kot vsi imajo doma ne vem kakšno ženo, se ne razume z njo ...bla bla bla, na drugi strain pa imam zelo dobrega prijatelja, ki me ima zelo rad, si želi žvljenje z mano, družino, tudi jaz ga imam rada, hrepenim po njegovi bližini, družbi, veliko časa namreč preživiva oz. preživimo skupaj (z otroki). Zaradi razočaranj iz preteklosti, se ne upam spet sprostit in uživat žibljenje, ki bi ga imeli, ampak se rajši zatekam k poročenemu, od katerega praktino nimam nič, samo ukradene urice.
Ne znam se prepričat, da niso vsi moški pokvarjeni, agresivni, skratki takšni, s kakršnim sem imela opravka v preteklosti. Vem, da bi moj prijatelj zame in za moje otroke storil vse, res nas ima iskreno rad, ampak jst se bojim. Strah me je vsega, po čemer hrepenim /srečen dom, družina, topilina, izleti...).
Zanima me, kako premagati ta strah, kako živite in spet verjeti, da le ni vse tako črno, da niso vsi moški za v en koš. >Resnično bi ga rada spustila do sebe, v naše življenje. AMpak, ko sem že na tem, naredim nekakšen zid, se ustrašim, skratka bojim se srečne prihodnosti. Jezna sem nase, ker dopuščam, da poročen moški z mano vara svojo ženo, vendar se mi zdi, da s tem odnosom bežim pred realnostjo.
Vem, da sem zmedno napisala, ampak, to tudi trenutno sem. Želim si, da bi poročenemu rekla, kar mu gre, prijatelju pa odpra svoje srce in vrata v naš dom. Če je imela katera podobno izkušnjo, naj jo prosim deli z mano. Svetujt emi, kako premagati strah pred novo zvezo.
Veliko prebiram ta forum, zato pričakujem negativne in pozitivne reakcije, vesela pa bom vseh, saj bom le tako mogoče naredila korak naprej v svojem življenju.
pozdravčke vsem!!!





Doll -> RE: Strah (20.10.2008 23:11:22)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Jaz bi se vprašala da niso vse ženske za v en koš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Imaš razmerje z poročenim moškim in potem kaj.....ti si pa želiš srečno,nepokvarljivo zvezo in ne vem še kaj drugega.
najprej pri sebi razčisti,če si z poročenim moškim,mislim da potem ti nisi niti sama sebi zaupanja vredna niti da bi iskala neko zvezo




Anonimen -> RE: Strah (20.10.2008 23:12:41)

V bistvu na svoja vprašanja že poznaš vse odgovore... razen enega. Drugih vrat ne odpiraj dokler prva še niti niso zaprta. Naj se prepih v tvoji duši malo poleže, strahu se ne da odpraviti čez noč, vkolikor pa obstaja zaupanje v človeka bo le-ta sam našel pot do tvojega srca.




tweed -> RE: Strah (20.10.2008 23:13:08)

Naj bom jaz eden prvih, ki ti bo povedal kakšno vzpodbudno besedo.
NISO vsi moški za v en koš. Veliko jih (nas) je, ki cenimo svoje žene, jim pomagamo, pri tem pa najdemo še čas za prijatelje, ki jih seveda tudi spoštujemo (saj drugače niso prijatelji).
Poročen moški? Z njim po moje ni prihodnosti, navezanost s tvoje strani nima nič opraviti z ljubeznijo, pa še sama si rekla, da bi mu rada povedala, kar mu gre. Povej mu.
Prijatelj, ki bi
zame in za moje otroke storil vse, res nas ima iskreno rad

pa je človek, za katerega se je vredno potruditi, da ga še bolje spoznaš. Da izveš, kakšen odnos in kakšne želje ima, kaj pričakuje od tebe. Kako dolgo ga pa sploh že poznaš?

Sicer pa Edmund Burke je lepo napisal:
"Nobody made a greater mistake than he who did nothing..."
Če nečesa ne narediš, ti je lahko kasneje samo žal...
LP




Anonimen -> RE: Strah (20.10.2008 23:17:42)

Sicer mi situacija iz lastnih izkušenj ni poznana, ampak kot neprizadeta bralka tvoje izpovedi, bi ti rekla tole: poročenemu čim prej pokaži vrata, prijatelju pa (če do njega res gojiš romantična čustva in ne le prijateljstvo) povej kako je s teboj, kaj čutiš do njega, a da potrebuješ čas, da se spoprimeš s svojimi strahovi (sama ali s pomočjo terapevta). Če te ima res tako rad, bo razumel in ti stal ob strani.
Koliko časa pa si že razvezana?




vijolica02 -> RE: Strah (20.10.2008 23:24:14)

S poročenim ni prihodnosti, ker je sam povedal, da nima j..., da bi kaj storil, čeprav naj bi si to želel.
Prijatelja poznam že zelo dolgo in vedno je bila med nama neka energija, simpatija, ampak nikoli ni bila situacija takšna, da bi bila oba prosta. Sedaj sva oba tudi že kar nekja časa sama. Povedala sem mu za svoje strahove in daje mi časa kolikor ga rabim. Res ga imam rada, želim si njegove blžinie in upam, da premagam strah.
Ja res je, ja, najprej moram zapreti ena vratga, nato odpreti druga. Upam, da mi to čim prej uspe.




vijolica02 -> RE: Strah (20.10.2008 23:27:33)

tweed, nekajkrat sem že prebrala tvoj odgovor in solze mi kar same tečejo po licu, tako razumno, realno si napisal. Res ti hvala za tvoj odgovor




ribica. -> RE: Strah (20.10.2008 23:28:56)

ni stvar v tem, da se bojiš biti srečna, stvar je v tem, da se bojiš ponovnega razočaranja.

Jaz sicer samo teoretiziram, ampak zadeva je jasna : lahko pustiš stvari take kot so, in ti bo vedno manjkal človek, ki se mu lahko predaš, tudi s slabimi stvarmi vred. Lahko pa se se prepustiš srečnemu življenju s pravim moškim in si srečna. Vedno je možnost, da sreča ne traja dolgo, ampak če se nikoli ne prepustiš življenju, potem nikoli nisi srečen. Daj si šanso za srečo. Sama si si edina ovira na poti.




Volga -> RE: Strah (21.10.2008 7:10:35)

IZVIRNO SPOROČILO: vijolica02

Prijatelja poznam že zelo dolgo in vedno je bila med nama neka energija, simpatija, ampak nikoli ni bila situacija takšna, da bi bila oba prosta. Sedaj sva oba tudi že kar nekja časa sama. Povedala sem mu za svoje strahove in daje mi časa kolikor ga rabim. Res ga imam rada, želim si njegove blžinie in upam, da premagam strah.


Uf, daj, čimprej "ga zagrabi", bog ve, koliko časa te je pripravljen čakati. Da ne pride kakšna druga vmes. Pa saj se ne rabita preseliti eden k drugemu, počasi, pa bo. Srečno ti želim.




tehnofil -> RE: Strah (21.10.2008 8:50:26)

IZVIRNO SPOROČILO: vijolica02
Strah me je vsega, po čemer hrepenim /srečen dom, družina, topilina, izleti...).

Strah te je bolečine. Ko ti nekdo raztrga srce (sanje, upanje, veselje, načrte) se človek nagonsko zapre da se zaščiti, da si zaceli rane. A to stanje mora biti samo začasno, toliko da si opomoremo. Če v tem stanju ostanemo, potem smo dejansko mrtvi. Ja, še dihaš in še ti kri teče a kot človek si mrtev.

Tomaž Šalamon je napisal - "izžgal bom vso mehkobo iz sebe, iz dolgih žebljev si bom varil ude novega telesa". In dolgo sem mislil, da je to rešitev. Pa ni. Kdor zaradi strahu pred bolečino, ranjenostjo, prizadetotjo izžge iz sebe vso mehkobo, kdor si ustvari telo iz žebljev da bi ne občutil bolečine - ta je mrtev pri živem telesu.

Živeti pomeni TUDI čutiti bolečino, ne samo veselje. Živeti pomeni tudi trpeti, ne samo uživati. Zato se ne boj ničesar. Vse kar ti bo življenje prineslo veselja in bolečine, vedi da to doživljaš samo zato ker si živa.

Zato ti pravim iz lastne izkušnje. Vzemi svoje srce in ga spet nosi na dlani, pa čeprav bi ti lahko kdo vanj zapičil nož, kajti nočeš več biti "mrtva". In presenečena boš. Ljudje ti vanj ne bodo zapičili noža ampak ti bodo odprli še svoje srce.




Naja30 -> RE: Strah (21.10.2008 10:38:48)

Če te je tako strah vsega lepega, po čemer hrepeniš, potem pa ostani sama. In živi še naprej tako razdvojeno in v bistvu osamljeno. Kaj čem druga rečt? Naj ti rečem, da zagrabi tistega drugega, če je to že itak na dlani. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




ronja -> RE: Strah (21.10.2008 10:44:45)

Veš, zakaj se ti to dogaja: ker te je strah in z odnosom, za katerega veš, da nima prihodnosti si nalašč blokiraš vrata do kakšnega, ki bi imel prihodnost, ker te je pač tega strah. Torej se zdaj lahko spopadeš s strahom.

sama sicer nisem imela take izkušnje in imam zelo naivno prepričanje, da so ljudje v osnovi dobri (obstajajo izjeme, vendar se gotovo niso rodili slabi), ampak po moje se je treba vseh strahov lotevat enako: da se soočiš z njimi. če imaš recimo prometno nesrečo, je normalno, da se potem nekaj časa bojiš vozit - in če se nič ne voziš, se še kar ves čas bojiš vozit. Če pa se soočiš s strahom in se začneš najprej vozit z ljudmi, ki jim zaupaš, čeprav te je strah, potem še z drugimi, neznanci... čeprav te je strah, (ampak vedno manj), potem ta strah sčasoma izgine, ker pač vidiš, da se vsaka vožnja ne konča v jarku...

V tvojem primeru bi to pomenilo, da rečeš poročenemu adijo, s prijateljem pa počasi gresta korak za korakom naprej. Saj ni treba, da si takoj obljubita večno zvestobo na tem in onem svetu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Družita se že zdaj veliko, zdaj bi bil mogoče čas za kak poljubček, tak mimogrede, potem pa počasi več. povej mu, da te je strah in bi rada, da grejo stvari počasi, da boš lahko medtem razvila zaupanje.

Poglej strahu v oči, pa boš videla, da je znotraj votel, zunaj ga p anič ni! Misliš, da bi se prijatelju dalo ubadat s tabo toliko časa, samo zato, da te bo prizadel? Tak psiho pa vendar ni, a ne? Torej se nimaš kaj bat! Seveda te bo kdaj prizadel, če se zapleteta in ti njega tudi. Ker pač ni takih moških, ki bi vse naredili tako, kot bi si me želele - pa še takrat bi bilo narobe, ker ne bi mislil s svojo glavo, a ne?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Ampak to ne pomeni, da ne bosta srečna. če te nekdo prizadane nenamerno, a to sprevidi in se ti opraviči in mu je iskreno žal, dejansko tudi ne boli tako zelo. Zato nič bat, ok?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




annya -> RE: Strah (21.10.2008 11:18:32)

Ok, sam prvi stavek sem prebrala, pa mi je minlo da bi brala naprej....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Najprej prekini s POROČENIM MOŠKIM, potem pa naj debata steče dalje....




mateyka -> RE: Strah (21.10.2008 11:42:39)

Živeti pomeni TUDI čutiti bolečino, ne samo veselje. Živeti pomeni tudi trpeti, ne samo uživati.


no ja, ni tako preprosto - Buda pravi, da je ena od 4 univerzalnih-plemenitih resnic "življenje je trpljenje" (The Four Noble Truths comprise the essence of Buddha's teachings, though they leave much left unexplained. They are the truth of suffering, the truth of the cause of suffering, the truth of the end of suffering, and the truth of the path that leads to the end of suffering. More simply put, suffering exists; it has a cause; it has an end; and it has a cause to bring about its end. The notion of suffering is not intended to convey a negative world view, but rather, a pragmatic perspective that deals with the world as it is, and attempts to rectify it.),

ampak, da se da živeti brez trpljenja - to stanje se imenuje plemenita pot THE NOBLE EIGHT-FOLD PATH.
in meni se zdi vseh osem vrlin, ki tvorijo to pravo pot, super in priporočam, da jih sprobaš.

ok, samo tako na hitro o trpljenju [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley4.gif[/image]




Stran: [1]