IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

V bistvu je tako, da si ti zdraven CSD-ja skrbnik otroka in to je tudi vse. O vseh večjih spremembah, kot so kakršnje koli večji zdravstveni posegi, dopustovanje ipd. naj bi seznanjal CSD in ta nato bio. starše če se strinjajo. Otrok, je zavarovan preko občine iz katere izhajajo bio. starši, lahko nosi tudi priimek in ime ki sta mu ga določila bio. starša in še je stvari ki bi jih lahko naštevala.

Vse to je riziko ki ga mora par sprejet takoj, ko se odloči za nacionalno posvojitev.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

V bistvu je tako, da si ti zdraven CSD-ja skrbnik otroka in to je tudi vse. O vseh večjih spremembah, kot so kakršnje koli večji zdravstveni posegi, dopustovanje ipd. naj bi seznanjal CSD in ta nato bio. starše če se strinjajo. Otrok, je zavarovan preko občine iz katere izhajajo bio. starši, lahko nosi tudi priimek in ime ki sta mu ga določila bio. starša in še je stvari ki bi jih lahko naštevala.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen


Je pa rok enega leta zame predolg in nesprejemljiv. Mati ki je noseča ima čas o tem kaj bo naredila s svojim nerojenim otrokom celih 8 mesecev in ko ga rodi ima pravico še celo leto razmišljat kaj bo z njim naredila, kako mu bo ukrojila usodo in tudi živi z tem da pač ima eno leto PRAVICO da otroka dobi nazaj.
Ali se vam zdi normalno, da se biološka mati za otroka ne zmeni 11 mesecev, ko pa pride čas da je treba podpisat odločbo o dokončni posvojitvi pa je ne želi in kar naenkrat ugotovi da pa ima otroka tako rada, da ne more živeti z mislijo da bi bil nekje drugje in ga želi nazaj.

IZVIRNO SPOROČILO: mika

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen


Je pa rok enega leta zame predolg in nesprejemljiv. Mati ki je noseča ima čas o tem kaj bo naredila s svojim nerojenim otrokom celih 8 mesecev in ko ga rodi ima pravico še celo leto razmišljat kaj bo z njim naredila, kako mu bo ukrojila usodo in tudi živi z tem da pač ima eno leto PRAVICO da otroka dobi nazaj.
Ali se vam zdi normalno, da se biološka mati za otroka ne zmeni 11 mesecev, ko pa pride čas da je treba podpisat odločbo o dokončni posvojitvi pa je ne želi in kar naenkrat ugotovi da pa ima otroka tako rada, da ne more živeti z mislijo da bi bil nekje drugje in ga želi nazaj.

Predvidevam, da še nisi rodila.....

IZVIRNO SPOROČILO: Didlinaa

To je povsod kakor je meni znano. 

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Ja res nisem rodila, in najbrž v tem življenju tudi ne bom. Se pa hormoni sproščajo v možganih kajne, in lahko ti povem, da ko sem dobila v objem našega otroka v porodnišnici se je pri meni tako kot pri vseh porodnicah začel odvijat enak proces, začela sem krvavet in podobne tegobe.
Brala sem, da je žena ki je posvojila otroka le tega celo dojila.

tUDI JAZ SEM BRALA O TEM..sorry črke....to je fascinanto-res .ampak jaz pišem o psiholoških težavah,  
Mame ste v danjašnjem času preveč "razcartane" in preveč komplicirate. In veste zakaj, zato ker vam gre vse po planu in zato ker imate vse splanirano že od prvega dne ko vam test pokaže dve črtici.

No to je pa že žaljenje, razcartana nisem niti malo in če bi ti dejansko razumela počutje s katerimi smo se nekatere srečevale, ne bo pisala na tak način. lahk ti napišem še eno stvar....pogrešala sem brcike in božala trebuh, ker se mi je smilil, da je sam ....pa mi povej, kako je men takrat delal razum ali pa to spada k razcartanosti?
Če pa se stvari malce obrnejo in se trudiš 10 let ali več, da bi dobil otroka, pa nič jezno ne gledaš kdo je prijel otroka in kako ga drži. Pomembno je da so vsi srečni in da sprejmejo otroka.
Kot sem prej napisala je to trajalo eno leto. S tastom sem se krasno razumela pred porodom, skoraj vsak dan sem šla z njim na kavo, pol mi je pa počilo. In vedela sem da to ni normalno, zato nikoli nisem bila nesramna do njega. Pol ko sem pa prišla k sebi, sem spet našla stik s tastom in sedaj že dve leti živimo skupaj in se resnično krasno razumemo.....vem da ne sodi sem, ampak pišem zato, da boš mogoče bolje razumela.
 
Čakati na otroka 10 let ne vem kaj pomeni, res ne. sem pa 11 let čakala na mojo sestro. Vmes smo se še soočili z enim SS, tako  lahko rečem da delno razumem vašo bolečino.

Ve gnezdite zadnje mesece nosečnosti, mi pa več let in med nami je velika razlika, v mišljenju . Ti se postavljaš v vlogo biološke mame, ki razumljivo gleda popolnoma drugega zornega kota kot jaz ki sem posvojiteljica.

Narobe razumeš-nisem  na strani biološke matere-že x-ič, hotla sem predstavit psihološke težave po porodu. Ko se pa postavim v  tvojo vlogo-vlogo posvijtelja ali vlogo otroka, pa me srh spreleti, ko pomislim, da se res lahko zgodi, da ti otroka vzamejo po enem letu

Tudi mi ki smo ali pa še bomo posvojili imamo čustva, in posvojeni otroci so najbolj zaželjeni otroci. In moj otrok nama prav vsak dan reče mami, ati rad vaju imam in se nama obesi okrog vratu.

Res, ni ga lepšega, pa ni važno al je biološko tvoj ali je posvojen

IZVIRNO SPOROČILO: mika

No tole je pa mene malo zbodlo..., če nekdo ne rodi, ima omejeno razumevanje?

Agnes, zakaj te je zbodlo? Nisem nikogar žalila, samo hotela sem predstaviti počutje po porodu, ki ga ženska, ki ni rodila ne more razumeti. Pa zato ne mislim, da je  kakorkoli omejena, ker tukaj ne gre za inteligenco, ampak čustva. Čustva je pa zelo teško ubesedit, da bi jih nekdo, ki tega ni doživel, razumel.