Anonimen
|
Še moja izkušnja. Začela novo službo, zanosila prvi mesec (pred tem 2 leti neuspešno, čeprav jemala Klomifen). Sicer sem ugotovila, da sem noseča pri 10 tednih. Od sreče se čist izbezumila, niti pomislila na službo . No vsaj v prvem momentu ne. Kasneje mi je bilo 5 min bedno, ker sem nova v službi , pa že zanosila,.... Povedala po NS, sprejeli nadpovprečno pozitivno.
Je pa res, da je moja služba za nedoločen čas, tako, dase ne rabim obremenjevat kako bo potem.
Jaz sem se odločila za menjavo službe, ker mi prejšnja ni več odgovarjala, nisem pa več hotla čakat, da bom dala porodniško čez. Mi je zdravnik napovedal, da bo verjetno zanositev težja, morda potrebna celo umetna oploditev. Ja človk pa ne more večno čakat.
Nisem nič razlagala, da se trudimo zanosit, ker to nikogar ne briga in je to moja in partnerjeva odločitev. Se mi pa zdi fer, da po treh mesecih nosečnosti poveš delodajalcu, da se lahko pripravi na tvojo odsotnost. Sploh, če je vmes še kakšna bolniška.
No, sicer pa vsak po svoje. Se mi pa zdi, da, če zaposluješ ženske od 25 -35 let, je zelo velika verjetnost, da bojo enkrat zanosile. Pa kaj pol, sej niso edine. Porodniška mine in gremo dalje. Normalni delodajalci to razumejo in sprejmejo kot nekaj normalnega.
LP
|
Natisni
. 
. 
in za ostalo se ne sekirat.
Pri prvi nosoecnsti se, glih dobro prevzela pozicijo, ko sem zvedela, da sem zanosila - in me je sef vprasal, ce je bilo planirano tok zgodaj 
Njim itak nikoli ni prav. 
Poskrbi zase, ker noben drug ne bo...
.... No, pa ni bilo čisto tako
- v začetku avgusta sem ugotovila, da sem noseča
in ne vem kaj še vse. Skratka, za 
!! To se mi je poznalo potem tudi na nosečnosti s kupom težav.... Skratka, toliko o odprtih kartah do delodajalca in obratno!!!
