Anonimen
|
Tole me pa na mojo svakinjo spominja. Tudi pri meni je trajalo dve leti in pol. Takšno in drugačno "pod*ebavanje". Z obeh strani, priznam. Začela je sicer ona, ampak jaz sem tak karakter, da takšne stvari vrnem. Pa če je prav ali ne. Začelo se je očitno zato, ker se je v življenju njenega brata (mojega Kamikaze) pojavila še ena ženska, poleg nje - jaz. Ona je bila navajena, da je ženska št. 1 v njegovem življenju (pač mlajša sestrica), potem pa sem ji to mesto nehote prevzela jaz. In se je začelo. Pa sem bila na trenutke celo tiho in marsikaj pogoltnila iz ljubega miru, da ne bi bilo sranja v familiji, ampak ni šlo. Vsaj na dolgi rok ne. Počilo je, ko je na parkirišču pred blokom, pred vsemi sosedi v naselju, začela name kričati, da imam na sebi ukradene obleke. Pa da ne bo pomote - jih nisem imela. Oblečeno sem imela tisto, kar mi je prinesla moja (sedaj že pokojna) mama, ki je bila prodajalka oblek. Takrat mi je pa počil film in sem ji "diskretno naglas" povedala, da imam raje na sebi tisto, kar je "ukradla" moja mama, kakor pa da bi nosila obleke, ki bi si jih zaslužila z razkazovanjem pi*ke, kakor ona (striptiz plesalka in menda po potrebi še kaj, če je bilo dosti € na kaki jahti). Od takrat naprej je mir. To je bilo spetembra lani. Videli sva se 3x za 5 minut, spregovorili nisva niti besede in če je slučajno kdaj tako, da naj bi se obe znašli ob istem času na istem kraju, potem 3x razmislim, ali mi je takrat res treba iti tja ali ne. In ponavadi ugotovim, da ne - in me ni. Izognem se ji v velikem loku, česar ne smatram kakor umikanje, temveč kot vzdrževanje družinskega miru. Pa so bili vmes še konflikti oz. poskusi le teh z njene strani (hotela je, da starša nepremičnine napišeta nanjo, da ne bi slučajno jaz kdaj kaj podedovala kakor partnerka njenega brata; hotela je name zvaliti krivdo, da so njej na Mobitelu zaračunali pogodbeno kazen, ker je predčasno prekinila naročnino itd.), ampak sem vedno samo 1x povedala, kako in kaj je in potem s tem debato o določeni stvari zaključila. Tudi k nam domov ne hodi, ko sem doma jaz - ima prepoved in moj Kamikaza se s tem strinja. Pravi, da je nesmiselno iskati prepir tam, kjer ni treba, da je. In ona pride, ko mene ni ali pa se dobivata drugje. Njemu je tako prav, če pa njej ni, je pa meni popolnoma vseeno. Hiša je "moja" in če je jaz ne želim videti v njej, potem je ne bom. Simpl k pasulj.
|