Petra P.
|
Draga Martina! Zdaj pa tako: a si prepričana, da ti bo knjiga pomagala? Mene je bilo namreč od malih nog strah poroda. Ne tega, da bi imela otroke, ampak da bi rodila. Pa ni bila za to nič kriva moja mama, ona mi je namreč večkrat povedala, da ni imela pri nobenem porodu niti enega samega popadka. Srečna mama! Strah me je bilo celo tako, da sem razmišljala, da bi plačala kaki ženski, da rodi mojega otroka. Pa si ne izmišljujem, res sem se zanimala za to možnost. Potem pa smo bili naenkrat noseči. Bila sem vesela, strah pa tak... In tako kot ti sem si zadnje tedne želela, naj že čimprej mine, hkrati pa me je bilo strah. Zato sem se v skoraj vseh porodnišnicah po Sloveniji zmenila in pozanimala za epiduralno. Najbolj sem si želela v Postojno, ker jo tam zares dobiš. Kakikrat sem razmišljala, da saj pa ne more bit tako hudo in da toliko žensk to preživi in da se pol sploh ne spomniš in bla bla. Pol pa sem se odločila, da res ne vidim, zakaj bi morala biti pogumna in gledat na pozitivno stran stvari. Jasno ko beli dan, da porod boli! In sem šla rodit v Postojno. Rečem ti, mi ni bilo žal. Popadki so - preden so mi dali EA - tako boleli, da je šla cela teorija dihanja v nič, mojega partnerja pa sem hotela namlatit, ko mi je govoril naj se sprostim. Kako sproščanje prosim lepo! No, potem so mi pa dali EA. No, naj še rečem, da sem se od strahu tako tresla, za so mi šklepetali zobje, rok in nog pa nisem imela pod nadzorom. In po EA - čudež. Z zdravnico in babico smo kramljali kakor da sedimo na kavici in to prav do poroda. Potem me je spet pograbil strah in tresenje, ampak ne zato, ker bi bolelo, temveč ker nisem imela pojma kaj bo prišlo. Tudi porod sam - tistih par minut - ni niti malo bolel. Čutila sem, ampak ne bolečine. Jasno, drugi dan so boleli šivi, ampak to bi me itak bolelo, tudi če bi se med porodom matrala. In ti rečem tole: tak porod kot je z EA - zlahka bi rodila vsak teden (če le ne bi bilo šivov). In zagotovo še bom kakikrat rodila. In če le "bog da in sreča junaška", bom spet z EA. Pa še o eni strani strahu pred porodom: mene je bilo strah tudi, če bo z malim vse v redu in ali mi ne bodo pozabili kosa posteljice v maternici ipd. V Postojni so me zelo pomirili tudi s tem, da je bila vse čas prisotna babica (ni samo prišla malo pogledat), hkrati pa je bila eno uro pred in eno uro po porodu prisotna tudi zdravnica, anesteziologinja pa je hkrati pediatrinja, tako da sva bila oba z malčkom v najboljših možnih rokah. Jasno, da se pa moraš pripravit tudi na najslabši možni scenarij, t.j. brez EA, ampak sicer pa le premisli o vseh možnostih. Pa dosti sreče in čim lažji porod, Petra.
|