STRAH PRED PORODOM!!!

STRAH PRED PORODOM!!! (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod

Sporočilo

Martina27 -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 12:34:38)
Pozdravljene! Ker se moj čas poroda nenormalno hitro približuje in ker je mene tega tako hudo strah,bi vas prosila za naslov knjige ki se mi zdi da se ji reče STRAH PRED PORODOM,sam nisem sigurna in tud ne vem kdo jo je napisal.Imam knjigo IZZIV PORODA,ampak me še ni uspela psihično prepričat,da bi se manj bala oz.da bi sama sebe lahko pripravila do tega. Ne vem zakaj,ampak mene je poroda tako strah,da imam občutek,da bom tem bolečinam podlegla,da enostavno ne bom preživela.Vem,da se to sliši zlo smešno in čudno,ampak žal imam zelo nizek prag bolečine in ne vem kako naj premagam to bolečino ki je zelo huda. Po eni strani že komaj čakam,da grem rodit,ker me že vse boli in sploh več ne morem spat,ko pa se spomnim,kaj moram dat skozi,da bom v rokah držala tega svojga sončka,me zgrabi panika.Bojim se,da bom izgubila samokontrolo in se bom ful drla.:((:( Vem,da razmišljam zlo neumno,ampak ne morem si pomagat,zatro bi pa rada prebrala tole knjigo ki je baje ful dobra,in če jo katera pozna mi naj prosim javi naslov. Lepa hvala in pozdravček od MARTINE IN MOJGA SONČKA:sloncek:

binica -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 12:36:45)
Martina, zakaj se pa ne odločiš za epiduralno, če te je tako strah bolečin? Binica in :duda:

pravljica -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 13:19:14)
tudi jaz mislim, da je to strah pred neznanim...sama sem se prvič jokala, ko so me odpeljali v porodno, vse je šlo tako hitro in nepričakovano, pa še nekaj je blo narobe in me je panika, pa noben ni nič povedal za kaj gre... v glavnem potem se je tistih 11 ur vleklo ko madona, seveda je tudi bolelo, ampak prav bolečin od popadkov se ne spomnim več (vem samo, da me je vse bolelo od ležanja, ker sem bla skoz priklopljena na tiste naprave in sem klela že vse po vrsti, ker nisem več vedla kak se naj obrnem :)-)...pa vem, da bi tisto zraven mene najraje nekam poslala, ker se je tako drla, pa še moj dragi ni smel zaradi nje prit k meni (!)...tega nobenemu v bolnici ne oprostim! niti neke zavese niso dali med naju...jao jim, če mi to še tokrat naredijo! tudi tokrat se ne bom odločila za epiduralno, se mi zdi, da se tistega katetra bolj bojim, kot samega rojevanja, in bi me blo tega bolj strah kot vsega drugega... sprosti se in misli na najlepše, še prehitro mine vse skupaj ;), pa izkoristi možnost, da se prosto gibaš po prostoru, ker to res veliko pomeni...

Tashaia -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 13:45:57)
Brez panike - ni tako hudo, kot si misliš. Bolečine so približno kot pri malo hujši menstruaciji, ko gre pa ven, pa sploh ne čutiš. Res pa je, da sem ena velika strahopetka in me je bilo tudi fuuuul strah, ampak zdej pa komaj čakam, da bom šla spet rodit. Res je bila enkratna izkušnja.

Gina -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 13:52:06)
V Ljubljani vodi pripravo na porod - nekakšne tečaje proti strahu kot ga imaš ti in še mnooogo drugih - Eva Hrovat Kuhar. Ne vem točno, a so reklame zanjo v Mami ali Malčku, ampak če ne boš našla, mi pošlji na privat, bom pogledala kje. Zelo jo pohvalijo. Ena moja frendica, ki je imela prvič carski, je šla drugič k njej in je rodila po naravni poti!:bravo: Lahko poskusiš. Pa ne boj se, čeprav ni lahko, pa hitro mine, in že ko otrok pokuka ven, vse pozabiš. pa pa

pia1 -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 14:19:49)
mene je tud kr mal strah, no ja sej to je normalno. sam, ko sem pa dons ze mislila da gre zares, me je pa srah zase cist minil. bolj me je skrbelo, kaj moram vzet sabo, kaj moram mojemu narocit in ce bo z :duda: vse v redu. tko, da sem prav presenetila sama sebe. se zdej kr dobr pocutim in me je se cist mal strah. sej v koncni fazi mora priti ven, mal bo ze bolelo ampak sej hitro mine!

Petra P. -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 14:43:50)
Draga Martina! Zdaj pa tako: a si prepričana, da ti bo knjiga pomagala? Mene je bilo namreč od malih nog strah poroda. Ne tega, da bi imela otroke, ampak da bi rodila. Pa ni bila za to nič kriva moja mama, ona mi je namreč večkrat povedala, da ni imela pri nobenem porodu niti enega samega popadka. Srečna mama! Strah me je bilo celo tako, da sem razmišljala, da bi plačala kaki ženski, da rodi mojega otroka. Pa si ne izmišljujem, res sem se zanimala za to možnost. Potem pa smo bili naenkrat noseči. Bila sem vesela, strah pa tak... In tako kot ti sem si zadnje tedne želela, naj že čimprej mine, hkrati pa me je bilo strah. Zato sem se v skoraj vseh porodnišnicah po Sloveniji zmenila in pozanimala za epiduralno. Najbolj sem si želela v Postojno, ker jo tam zares dobiš. Kakikrat sem razmišljala, da saj pa ne more bit tako hudo in da toliko žensk to preživi in da se pol sploh ne spomniš in bla bla. Pol pa sem se odločila, da res ne vidim, zakaj bi morala biti pogumna in gledat na pozitivno stran stvari. Jasno ko beli dan, da porod boli! In sem šla rodit v Postojno. Rečem ti, mi ni bilo žal. Popadki so - preden so mi dali EA - tako boleli, da je šla cela teorija dihanja v nič, mojega partnerja pa sem hotela namlatit, ko mi je govoril naj se sprostim. Kako sproščanje prosim lepo! No, potem so mi pa dali EA. No, naj še rečem, da sem se od strahu tako tresla, za so mi šklepetali zobje, rok in nog pa nisem imela pod nadzorom. In po EA - čudež. Z zdravnico in babico smo kramljali kakor da sedimo na kavici in to prav do poroda. Potem me je spet pograbil strah in tresenje, ampak ne zato, ker bi bolelo, temveč ker nisem imela pojma kaj bo prišlo. Tudi porod sam - tistih par minut - ni niti malo bolel. Čutila sem, ampak ne bolečine. Jasno, drugi dan so boleli šivi, ampak to bi me itak bolelo, tudi če bi se med porodom matrala. In ti rečem tole: tak porod kot je z EA - zlahka bi rodila vsak teden (če le ne bi bilo šivov). In zagotovo še bom kakikrat rodila. In če le "bog da in sreča junaška", bom spet z EA. Pa še o eni strani strahu pred porodom: mene je bilo strah tudi, če bo z malim vse v redu in ali mi ne bodo pozabili kosa posteljice v maternici ipd. V Postojni so me zelo pomirili tudi s tem, da je bila vse čas prisotna babica (ni samo prišla malo pogledat), hkrati pa je bila eno uro pred in eno uro po porodu prisotna tudi zdravnica, anesteziologinja pa je hkrati pediatrinja, tako da sva bila oba z malčkom v najboljših možnih rokah. Jasno, da se pa moraš pripravit tudi na najslabši možni scenarij, t.j. brez EA, ampak sicer pa le premisli o vseh možnostih. Pa dosti sreče in čim lažji porod, Petra.

Lunca1 -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 15:56:36)
Ojla! To se pa sliši kot bi govorila jaz pred dobrimi 3 tedni. Poroda sem se bala že preden sem sploh zanosila. slišala sem za EA v Ameriki že pred leti, pa sem si samo želela, da bi bilo to mogoče tudi pri nas. No in zdaj je. :bravo::bravo::bravo: Če se zares bojiš, obvezno vzemi EA, je super. meni sicer takoj ni dobro prijela. na Jesenicah so mi jo vstavili, že preden so sploh začeli prijemat umetni popadki. Bila sem odprta 2,5 prsta in sem imela že zrel MV. Ko so mi jo vstavili drugič, pa je bilo tako kot se zagre. Čutila sem samo še močan pritisk na blato, popadkov pa sploh ne več. Zabolelo me je samo na koncu, ker sem se znotraj raztrgala. Sama sem hodila tudi na Evo Kuhar. zdi se mi v redu. je pa to bolj usmerjanje, kako se pripravljati na porod. mene mislim da me je malo prepričalo, da je strah odšel. Moja večja mora pa je bilo poslušanje rojevanja na CTG-ju (so mi šle kar dlake pokonci). V glavnem sam porod mi ni pustil negativnega spomina, pa čeprav sem skoraj do konca čutila popadke, eno uro pred koncem tudi čisto taprave, ker so mi odstranili EA. sama sem bila presenečena, da sem bila še kar mirna. no ja noge so se mi sicer tresle, samo v bistvu ne od strahu. ne vem točno zakaj. :ups: Pa ne se bat EA, ker ene cvikajo zaradi posega v hrbtenico, sam vbod sicer čutiš, pa ni noben bav bav, čez 20 min pa je toliko bolje, da si komaj lahko predstavljaš. Mislim da je tebi najbližji SG. Na esenicah pa je EA celo zastonj, pa imajo tudi 4 ekipe anastezistov, tako da jo dobiš v 95%. LP Lunca

anajmad -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 17:54:59)
Da ti še jst napišem glede straha pred porodom.Ko sem prvič rodila,sem bila ful optimistična.To je bilo pred 10 leti.Nič se nisem bala.Ko so mi dalo prvo flašo umetnih popadkov,sem si mislila:oh saj to ni nič.Pol je pa prišlo hudo:((:((.Klela sem vse po vrsti,ampak ko sem videla mojo punčko,sem v hipu pozabila vse. Letos,ko sem drugič rojevala(v 6.mesecu),je bilo zelo hudo.Prvo,ker sem vedela,da še ne smem roditi in v bistvu,sem hotela zadržati,ampak narava je hotela svoje in nič nisem mogla narediti,kot rojevati.Bolečine so bile nevzdržne(s tem,da sem imela že par dni prej popadke).Rodila sem sinčka,ki je šel čez dva dni med:angel:. Toda,sedaj ko se odločam za tretjo nosečnost,seveda če mi bo dana,bom kljub temu rodila naravno,če se bo le dalo.Ker nikoli ne zamenjam za nobeno EA ali CR,ker tisti občutek,ko pritiskaš ven življenje in zaslišiš prvi jok,ne zamenjam za nič na svetu. tako ti svetujem,nič se ne bati,sploh če boš imela partnerja pri porodu,ti bo v veliko oporo.Meni je stal zmeraj moj mož ob strani,razen pri Vidu ga niso spustili od začetka,ampak potem je lahko prišel zraven in mi je bil v veliko moralno oporo.Glej:je hudo,ampak potem bolečine pozabiš,ko vidiš majhno štručko. en lp:morje:D.

puri -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 19:12:25)
Martina, tolaži se s tem,da je na svetu rodilo že ogromno žensk,zato boš zmogla tudi ti! Moj nasvet je,da se probaj čim bolj sprostiti,včasih je to mal težko,ampak se potrudi,ker tako potem vse veliko hitreje poteka,tako boš imela manj popadkov,ker bodo bolj učinkoviti in poroda bo hitreje konec! Ko bo popadek,se mu čim bolj prepusti, oz. ga sprejmi in misli na to,da si z vsakim popadkom bližje svojemu sončku! Jaz sem dvakrat rodila po naravni poti in mi ni niti malo žal,tudi tretjič bi naredila isto,ker si tako res 100% prisoten pri porodu, včasih je res težko,vendar pa je to tudi zelo lep dogodek,ki ti v celoti ostane v spominu za celo življenje in najbolj smešno je pa to,da se potem bolečine sploh ne moreš več spomniti,poroda se spominjaš,kot nekaj lepega in ne kot kup bolečin! Zame je bla to enkratna izkušnja,ki bi jo lahko ta trenutek spet ponovila! Želim ti,da bi premaga svoj strah, da bi se znala čim bolj sprostiti in da bi porod hitro minil in ti ostal v tako lepem spominu,kot je meni! Pa seveda zdravega :duda:

Maxica -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 20:33:34)
Tudi mene je bilo nenormalno strah poroda. Fantazirala sem o vsem mogočem že tri mesece prej. Potem mi je pa mož predlagal, če bi se šla pozanimat o EA. Res sva se šla in se zanjo tudi odločila. Po zaslugi EA in krasne babice Nataše v Postojni mi je porod ostal v super lepem spominu in komaj čakam, da bom šla še kdaj rodit. In da bo porod tako lepo potekal kot tokrat. Kaj naj ti svetujem? Mislim, da gremo več ali manj vse skozi to fazo. Saj res ni "šala mala" porod. Se pa da prebroditi to, in na koncu te čaka nagrada-najlepši občutek v življenju-ko postaneš mamica. To moraš doživeti. Zato le pogumno. Pripravljaj se na porod. Beri porodne izkušnje raznih mamic. Nič hudega ne bo, boš videla.:sloncek:

HuAnita -> STRAH PRED PORODOM!!! (29.12.2004 21:25:52)
Martina, jutri bo3 mesece, kar sem rodila. Imela sem grozen porod (vakuumski itd.), pa vse življenje bom imela spodaj brazgotine, ampak tisti trenutek ko sem rodila, sem babicam prijavila: evo, sem naredila pot za drugega otročka! Kar gledale so me, ko pa me je še sekundo prej trgalo. Seveda je bolelo, na momente že neznosno, ampak verjemi - ko boš svojo :duda: privila k sebi, boš jokala od ganjenostiin sreče... In poroda se ne boš spominjala kot boleče izkušnje, pač pa kot najlepši dogodek v življenju, verjemi. Vidiš, jaz pa sem bila korajžna, poroda me ni bilo strah, neznensko pa sem se bala, da bi :duda: umrl ob porodu. Pa so te skrbi čisto odveč! Uživaj v zadnjih 'samskih' dneh, pa razmišljaj, kako bo, ko bo :duda: ob tebi in ne v tebi... Hu:hudicek:Anita

Anonimen -> STRAH PRED PORODOM!!! (30.12.2004 11:26:13)
Martina , tvoj strah ni nič nenavaden, aploh pa ne smešen. Okoli krožžijo take in drugačne zgodbice o porodih, si opazila, da so večinoma groozzzne? Zakaj lepih stvari ne razglašajo okoli? Ti povem kako je bilo pri meni. Nekaj časa me je bilo tako strah poroda, da sploh nisem vedela, če bi imela otroke ali ne. No, želja po otroku je naraščala, hkrati sem se nekako sprijaznila, da brez poroda pač ne bo šlo. Prebrala sem si ogromno literature, veliko sem se pogovarjala s prijateljicami in znankami. In počasi ugotovila, da je tistih, ki tako zelo strašijo pred porodom malo, le govori se o njih kar precej. Ne bom ti rekla, da porod ne boli. Seveda boli, zakaj bi ti lagala. Jaz sem dobila svečke in še nekaj po infuziji proti bolečinam. Najbrž je to tudio tako vplivalo name, da sem med popadki v porodni kar dremala, čeprav je bila vmes le minutka. Ko sem mislila, da se sploh še nič ni zgodilo, da sem notri šele pol urice, mene pa že tako boli, je babica rekla "no, zdaj ste pa odprta 10 cm, bomo pa kar rodili!". Sem na široko odprla oči, v meni se je pojavila neka skrivna energija, da sem lahko potiskala. Takrat so vse bolečine prenehala. Samo potiskanje čisto nič ne boli. Čez nekaj minut pa sem jo že imela v naročju. Bodi čim bolj sproščena, saj nervoza sigurno povečuje bolečino. Misli na to, da vsak popadek, ki ga imaš , pomeni, da je ostal eden manj na poti do tvojega zlatega otročička. Pa kar pogumno. Če se ti paše dreti, pa kar! Saj ni pomembno, važno, da bo tebi lažje! Pa srečno!

Martina27 -> STRAH PRED PORODOM!!! (30.12.2004 15:00:47)
Pozdravljene! Vsem,ki ste mi pomagale z nasveti in izkušnjami iskrena hvala. Mal sem tud jokala,ampak bo že,kajti najbolj na svetu si že želim,da bom v svojem naročju prvič držala tega svojga sončka.Sem pač mal sentimentalna. Vem,da je to sprah pred neznanim,ampak vse prijateljice so mi govorile"boš vidla,proti koncu te več nič ne bo bolelo in si boš še sam želela,da si vse skupaj končalo"mene pa je vedno bolj strah:( Zadnjič me je v spodnjem delu trebuha začelo nekaj zvijat,meni je v trenutku vse odpovedalo,bila sem čist bleda,ko sem gledala na uro in čakala,če se bo čez nekaj minut spet ponovilo.Hvala bogu se ni ampak ko pa bo šlo zares,pa ne vem če me nebo zgrabila panika. Jaz bom poskušala karseda najbolj potrpet in se sprostit,ampak koliko mi bo pa uspelo pa ne vem.Mojga je po mojem bolj strah, kako se bom obnašala, kakor pa mene same. Še enkrat hvala vsem skupaj in ko bo prišel moj dan,se vam bom tud kasneje oglasila in vse podrobno opisala.Februar bo hitro;) MARTINA

Stran: [1]