HuAnita
|
Prevajalski zmazek Pred dnevi sem na knjižni polici našel prevod romana avtorja Davida Ignatiusa Telo laži. Knjigo je izdala izolska založba .... /ne bom citirala imen... Kako nenavaden, celo nerazumljiv naslov romana, sem si rekel, in ga začel brati. No, in takrat se je začela moja kalvarija. Že slovenski prevod naslova pomensko ne ustreza izvirniku Body of Lies. Vsebina romana ves čas navaja na Lažno truplo. Toda nepravilni prevod naslova je samo začetek. V besedilu je toliko povsem narobe prevedenih delov in slovničnih napak, da je roman v veliki meri neberljiv. Pa si oglejmo nekaj prevajalkinih in pregledovalkinih »cvetk«. Zadolženi za prevod ne ločita dvojine in množine; tujih imen ne sklanjata; ne ločita dovršnih in nedovršnih glagolskih oblik; nedoločne oblike pridevnika nov od določne novi; sklanjanje je zanju problem; ne ločita moških in ženskih oblik samostalnikov (prevarant/prevarantka); ne ločita rabe veznika če od veznika ali; svojilnih zaimkov moj, njegov od povratno svojilnega zaimka svoj; pravilni rodilnik angleške oblike Hoffman's je Hoffmanov, ne od Hoffmana, … Druga, nič manj usodna napaka se kaže v dobesednem »prestavljanju« izvirnih angleških stavkov v slovenščino. Pri tem se je prevajalki v slovenščini »zgodil« povsem nesprejemljiv besedni red, ki je pripeljal do pogoste neprepoznavnosti smisla. Prevajalka in jezikovna pregledovalka tudi ne vesta, da angleško sosledje časov ni tudi slovensko sosledje. Zato časovnih ravni dogajanja ne znata uskladiti. Zanimive so nekatere zelo samosvoje prevajalske rešitve, ki povedo vse o prevajalkinem jezikovnem znanju. Tako za hangar zapiše letališko čakališče; shramba je po prevajalkino utiliti omara; očesna mrežnica pa retinalna kamera. Samo prevajalka in jezikovna pregledovalka vesta, kaj pomenijo: sunkovit pozor, posajena hiša, plošča za ukaze, kamelji korpus, odvetnica javnega interesa, motna preproga. Plehko usnje (je verjetno ceneno); človek ne dobi kablov (ampak brzojavke); priseljenska služba je mejna kontrola… Obe imenovani avtorici prevoda ne vesta, da je Danube Donava; da je ime italijanskega mesta Milano in ne Milan; da ne uporabljamo preveč dobro ampak predobro, bolj varčen je po slovensko varčnejši; da je hedge sklad sklad za zavarovanje rizičnih naložb; da ne diplomiraš na objektu za treninge, ampak v vadbenem centru; da so hadis Mohamedovi govori; da pomeni govoriti jezik na četrti stopnji govoriti perfektno; da za posebno uslugo ne vprašaš, ampak prosiš; da privrženci Dina Albanija niso albanski privrženci. In tako naprej in naprej brez konca. Za popestritev prevajalskih dosežkov, ki smo jim priča v tej slovenski izdaji, še nekaj značilnih primerov. Vozila sta se z jutranjim prometom po avtocesti (v jutranjem prometu, še bolje v jutranji gneči) …;- imam vse potrebno urjenje (izurjen sem)…; - avto je hipoma usmeril v obrat za 180 stopinj in spustil pedalo na tla…; - nudil je zaposlitev na ducate častnikom za primere, ki so zgolj prekladali papirje…; - stal je v sencah (shadows pomeni v mraku); - bil je v pisarni po hodniku navzdol (na koncu hodnika)…; - Ed Hoffman z velikim trebuhom in pričesko s š****mi, ki so se šopirile…; - dva helikopterja sta pristala in vzpostavila perimeter ob cesti… Za angleško besedo ****ing slovenska pofukano ni edini prevod; tudi bastard je v psovkah redko pankrt, (pač pa svinja, prasec, baraba, kreten…). Vstopil je v sobo, je čisti pleonazem; digitalnega magnetofona ne prižgemo, ampak vključimo; jezika se učimo v jezikovnem tečaju, ne v laboratoriju; vozil je povratno (vzvratno)…. Da korektor ni videl besedila, dokazujejo manjkajoče črke; manjkajoči presledki med besedami; narekovaji v premem govoru so, ali pa jih ni; vejice so na mestih, kjer ne bi smele biti, in ni jih tam, kjer bi morale biti ... Slovenski prevod Ignatiusovega romana nam sporoča, da prevajalka ne zna angleško pa tudi slovensko ne, da pregledovalka nima niti najmanjšega občutka za slovenščino in da je založbi figo mar, kakšne prevode tiska. Vsi trije si za opravljeno delo zaslužijo dvakrat podčrtane cveke. Založba svojo šlamparijo še vedno lahko popravi na zelo preprost način, s knjižnih polic knjigarn in knjižnic naj takoj umakne vse natisnjene izvode in tako obvaruje bralce pred svojim zmazkom. To sem dobila na mail, pa še zdaj ne vem, če je šala...?
|