Anonimen
|
Draga Anonimna!
Te čisto razumem. Zdaj si pod vplivov hormonov, ki tvoja čustva in strahove še poglobijo. Meni se zdiš zdrava, normalna in hkrati odgovorna, pa malce prestrašena noseča ženska.
Glede na to, da si po prvem porodu ostala sam z otrokom, so sedaj ti tvoji občutki in strahovi zopet prvreli na plan. Meni se zdiš prav odgovorna do otroka, ki ga nosiš, saj se zavedaš, da ga je treba ne samo "narediti" in roditi, ampak zanj tudi in predvsem skrbeti. Žal to tvoj prvi partner ni znal in ti je povzročil bolečino, vendar pa sedaj ne bi bilo prav, da bi to kar se ti je zgodilo, vplivalo na srečo s tvojim drugim partnerjem.
Poskusi se pogovoriti s partnerjem, povej mu, da ti je težko. Predvsem mu pojasni, zakaj se tako slabo počutiš, povej mu za svoje strahove. Je težko, verjamem, ampak gotovo je sedaj tvoj novi partner zelo zbegan, ko ne ve, kaj se s tabo dogaja, mogoče celo razmišlja, da je on kaj napačnega naredil.
Jaz imam malce drugačen problem. Prvi porod je bil zame kar huda izkušnja, do tik prad koncem je šlo kar solidno, potem se je sinu začel ustavljat utrip, tako da smo ga morali na hitro spravit na svet. Sledil je vakuum, 2x sem bila zelo prerezana, sledila narkoza, ročno luščenje posteljice...K sreči vse ok z otrokom, jaz pa razrezana, šivana, nisem mogla sedet, ne ležat, mali bi se velikokrat dojil, spal ni veliko, izgledala sem, kot da me je povozil vlak (ampak dobesedno).
Glej, opisano samo po sebi nima povezave s tvojim problemom, bi ti pa rada povedala, da je mene sedaj ravno zaradi teh preteklih izkušenj STRAH RODIT. Vso nosečnost sem se neizmerno veselila svojega drugega dojenčka, sedaj pa, mesec pred koncem kar ne bi rodila. Pa vem, da ne gre.
V glavnem, sama se borim s starhovi tako, da si dopovedujem, da bo šlo!!!
Tudi ti NE DOVOLI, da ti slaba izkušnja pokvari veselje in srečo z novim partnerjem! Res nikoli ni garancije, da z njim ostaneš do konca življenja /upam pa, da je PRAVI) in držim pesti, tudi jaz ne morem predvideti, kako bo potekal moj drugi porod (pa upam, da bo manj stresen), vendar nič v življenju ni 100%.
Poglej, lahko stopiš na prehod za pešce, pa te povozi divjak..., po tej logiki ne bi nihče hodil po cesti, češ ker je nevarno...
Držim pesti, da bi zmogla iti čez strahove, upam, da nama obema uspe razčistiti z njimi. Ne dovoli, da bi tvoja slaba izkušnja vplivala na tvoje nadaljnje življenje.
Če ti bo prehudo, govori s svojim ginekologom, če ne gre, se zaupaj komu, kakšnemu terapevtu, tudi tukaj na forumu.
Srečno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
