zmajaz
|
Mene pred 1. porodom ni bilo nič strah, ker sem razmišljala, da so ženske, ki dokaj zlahka rodijo, in ženske, ki imajo zelo težek porod, sama pa ne morem vedeti, med katerimi bom, zato se nima smisla že vnaprej sekirati. Pa mislila sem si, da če je že toliko žensk dalo to skozi, bom tudi jaz.  Ko sem prvič dobila popadke na 5 minut je bil lažni alarm, ker so se mi potem ponoči nehali in sem šla naslednji dan domov. Naslednji dan so se mi ponoči spet začeli, ampak tokrat nisem hotela v P, dokler ne bodo popadki dovolj močni in redni na 5 minut. Cel dan (od 1h zjutraj) sem si pisala popadke, da sem spremljala, na koliko šasa so, in v ? sem se odpravila šele ob 19h, ko so se kar naenkrat začeli na 3 minute. Ko sem prišla na ctg me je bilo strah edino tega, da bi se spet nehali. Ko me je G pregledala in rekla, da mi bo predrla plodovne ovoje in gem v porodno, sem šla mojmu ven vsa nasmejana povedat, da greva v porodno. Kake pol ure zatem, ko so mi predrli plodovne ovoje so se pa začeli ornk popadki in mi ni bilo več do smeha.  No še prej, ko sem prišla v porodno, me je babica pregledala in rekla, da je otrok še visoko in da tole bo še dolgo trajalo. Čez eno uro, ko že nisem mogla več prenašati popadkov, ki so se vrstili eden za drugim, tako da skoraj do sape nisem uspela priti vmes, me je spet pregledala in rekla, da ni spremembe od prej.  To je bilo, kot bi me nekdo s kladivom po glavi - meni se je zdelo, da že ne morem več zdržati, ona mi pa reče, da ni spremembe od prej, torej bom zagotovo še kakih 10 ur v porodni, sem mislila sama pri sebi.  Potem je pa še moj vprašal sestro, kako dolgo običajno traja porod, pa je rekla, da vse odvisno od tega, koliko bom mehka. Takrat sem se šele spomnil, kar so nam rekli v materinski šoli - da moraš biti med popadkom čisto mehka, ker če se čisto zakrčiš (kar storiš avtomatsko zaradi bolečine), popadek samo boli, efekta pa nima pravega - torej ne odpira. Od takrat dalje sem se pri vsakem popadku res zelo trudila, da sem čisto sprostila vse mišice. Ko me je babica čez eno uro spet prišla pogledat, sploh ni mogla verjeti svojim očem - prej v eni uri nič napredka, potem pa v eni uri čisto odprta.  Potem se je začela 3. faza poroda in ko sem lahko začela pritiskati, mi je bilo pravo olajšanje proti predihavanju popadkov pred tem. Potem je šlo hitro in ja - pri meni je to držalo, ko rečejo, da ko ti dajo otroka v roke, pozabiš na vso bolečino. Trajalo je pa od prihoda v porodno sobo 3 ure, da sem rodila.
Drugega poroda me spet ni bilo strah, ker sem vedela, da sem oborožena z "znanjem" od prvič, da vem, kaj je pri porodu najbolj pomembno (da ubogaš babico in da med popadki čim bolj sprostiš mišice). Ampak - drugi porod je bil povsem drugačen od prvega. Začelo se je tako, da mi je ob polnoči odtekla voda, popadkov pa ni bilo. Odpravila sem se v P in po poti so se že začeli blagi popadki, na CTG-ju pa že kar na 5 minut, tako da so me takoj poslali v porodno. Glede na to, da sem rodila komaj 16 mesecev prej, so babice in sestre rekle, da bom zagotovo hitro rodila. Potem so minevale ure in ure, pa nič. Popadki so bili nekaj srednjega - čisto znosni, vmes bi lahko skoraj spala, a zato se nisem odpirala. Potem so sicer popadki ratali že dovolj močni, a še vedno preredki. Ob 7h zjutraj se je osebje zamenjalo. Nova babica je bila ves čas ob meni. Ko me je ob 8h spet pregledala, je ugotovila, da ni nekega napredka, zato se je odločila, da mi da zraven še umetne popadke. IN bila sem ji kar hvaležna, ker potem je bilo pa v 1 uri vsega konec. Za razliko od prvega poroda, ko sem težko prenašala popadke, iztis mi pa ni bil noben problem, sem tokrat brez težav prenašala popadke in mi je bil iztis grozen. Na koncu sem samo še govorila "ne morem, ne morem" - pa je vseeno šlo. Tudi tokrat sem, ko so mi dali v roke otroka, v trenutku odmislila vso bolečino. Tokrat sem bila v porodni sobi cca. 8 ur, kar je dosti več kot prvič, a če računam, da sem se v porodnišnico odpravila brez popadkov, prvič sem pa imela popadke že 18 ur, preden sem sploh šla v porodnišnico, potem sem pa rodila ob 23h, je vse skupaj prvič vseeno trajalo dosti dlje (22 ur od začeka popadkov) kot drugič (9 ur od odteka vode).
Pri obeh porodih je pa bilo skupno to, da sem zelo hitro okrevala, ker nisem imela nobenih šivov in nič, tako da mi že naslednji dan ni bilo praktično nič.
Skratka - želim ti lep porod, kar brez skrbi, saj bo.
|
Natisni
.Ob 14 h predrejo mehur in pojačajo dozo umetnih.Malo se je zganilo ampak ne omembe vredno.Partner je bil vseskozi ob meni 
in se jezila, če vsaj toliko ne morejo počaakat da rodim. 
, pritiskala ko zmešana
. 
, kljub visokemu pragu bolečin. So se mi šivi vneli, pol popustili...sedela nisem normalno 1 mesec, otroka sem komaj dvignila...porod je bil itak težek, poleg cele rizične 
. Ampak pol po 3 mesecih pa res že pozabiš, vsaj takrat, ko te prime da bi bila še enkrat takoj 
