memole80
|
IZVIRNO SPOROČILO: kapitan jan
Jaz sem rodila dvakrat v Postojni in imam dve popolnoma drugačni zgodbi, posledično tudi izkušnji.
Prvič sem bila sprejeta v porodnišnico na PDP, rodila pa dva dni kasneje z epiduralno, brez problemov, eno uro pred porodom sem se smejala, fotografirala moža, na koncu smo so mi bili v veliko pomoč mož in dve babici, ki sta mi pomagali potisniti otroka iz trebuha, ker nisem znala pravilno potiskati navzdol. Od sprejema do poroda je minilo štiri ure. Velika zahvala sestri Katji, saj me je znala lepo voditi skozi to izkušnjo, bila je zelo profesionalna, hkrati me je znala pomiriti in vzpodbuditi.
Na drugi porod sem šla brez strahu, obrnilo pa se je vse na glavo. Epiduralno anestezijo so mi trikrat poskušali vbrizgati, a ker sem bila preveč ˝oblečena˝, haha, žal neuspešno. Neizmerno sem bila vesela, ko je uspel zadnji poskus in epiduralna je začela delovati. Ker pa je porod trajal predolgo, mi je sestra Jana začela dodajati umetne popadke, epiduralna je začela popuščati, sestra Jana pa menda ni/je poklicala anesteziologa. Tri smo rojevale hkrati, pri meni je trajalo najdlje. Zmanjkovalo mi je moči, trajalo je že 10 ur. Namesto vzpodbude, mi je sestra Jana govorila, da so v sosednji sobi že dve rodile, a so prišle za mano in nobena ni tako kričala. Meni je bilo grozno, jezna sem bila nanjo, najraje bi jo brcnila stran, če bi bilo več časa, bi želela drugo sestro. Rodila sem z veliko bolečinami in grenkim spominom. A vem, da ne bi bilo potrebno tako, lahko bi bilo vse tako drugače. In na koncu smo še plačali za epiduralno, ker se mož ni hotel kregati, jaz zagotovo ne bi. In žal mi je, da o dogajanju v porodni sobi nisem obvestila glavne sestre. Vem, da je bil porod moja naloga, a na poti sem potrebovala kakšno bolj vzpodbudno in pomirjujočo babičino besedo.
Osebje v porodnišnici je res prijazno, najde pa se tudi tam kakšna cvetka. Jaz sem se naučila, da moraš sam paziti nase in biti zelo pozoren na otročička. Prvič se mi je zataknilo pri dojenju in dojka se je zamašila. Ni dovolj, da greš pod topel tuš in si masiraš dojko kar tako. Šele popoldanska sestra me je rešila in mi pomagala iztiskati iz zamašene dojke mleko po kapljicah. V drugi pa se je zgodilo, da sem šla v otroško sobo pogledat svojega novorojenčka. Sestra ga je hranila z umetnim mlekom, moj pa je bil v steklenički hladilniku. In zahtevala sem, da ga zavije vsaj v pleničko, saj je imel čisto hladne nogice. Čez dva dni je bil moj otrok prepeljan v Ljubljano, ker je staknil virus in bakterijo. Grozna izkušnja v drugo, prav zares.
Če bi bila noseča v tretje, res ne vem, ali bi odšla rodit v Postojno, saj imam dve tako popolnoma različni izkušnji.
Ti povem, da sem tako kot v Izoli, tudi tokrat rodila povsem naravno, brez kakšnih sredstev proti bolečnam, s tem, da me tokrat skoraj nič ni bolelo, ampak res skoraj nič.....v Izoli pa me je trgalo. Poleg tega sem se tukaj lahko obračala, v Izoli pa ne. In baje, da na tistem boku kjer je otrokova hrbtenica bolj boli, tako da sem bila lahko na drugem boku in je šlo kot šus. Je pa tudi res, da je vse v glavi. Tokrat, ko je prihajal popadek, sem zadela peti in misliti na mojo večjo hčerkico in kako se kepa v snegu. :)  Rodila pa sem hitro-v slabi uri.
|
Natisni
Bravo vsem. :)
), definitivno Postojna!!! Ko sem prvič rodila v Postojni, sem bila tako zaostala, da sem bila že kar moderna 
