Gina
|
PO moje pa se temu ne reče pogorela pri vzgoji, ampak normalna razvojna faza. Fantka imaš doma, ne punčke. Normalno je, da fantje drugače izražajo svoje nezadovoljstvo kot dekleta. To je gensko tako narejeno. S tem nisem mislila, da moraš podpirati destruktivno vedenje, sploh ne, na vsakem koraku mu moraš dati vedeti, da je to nesprejemljivo za kamorkoli. A veš, otroci včasih ne znajo odreagirat. Morda res čuti praznino, ker je en prijateljček šel, z drugimi pa ne zna navezati stika. Prav gotovo se bo še čisto ok socializiral in znašel, samo pomoč rabi. In možno je, da nekoga, ki jim kar naprej ruši reči, ali jim kaj drugega počne, nočejo zraven. A bi ti hotela takega zraven? Mislim reči, človeško je, a ne, da tega ne maramo. Problem je, kaj narediti? Jaz mislim, da se moraš zmeniti tudi z vzgojiteljico za strategijo. Sama menim, da bi bilo fajn v tistem hipu, ko nekaj podre, ugotoviti zakaj je to naredil. Vsakič ko nagaja, ga je treba isti hip ustaviti in ugotoviti, kaj se v njem dogaja. Isti hip ga je potrebno vprašati kaj je hotel doseči in kaj bi moral narediti, da bi tisto dosegel. V bistvu mu moraš nazorno pokazati druge možnosti reagiranja. Ta hip se očitno v svoji stiski ne spomni, kako naj sploh deluje, reagira na karkoli. Čisto konkretno mu je treba povedat opcije: Npr. če se želiš igrati s tistimi, ki se igrajo z lego kockami, moraš to željo povedati najprej otrokom, ne da jim podreš, povej jim, igral bi se rad, če te ne spustijo zraven, moraš povedati vzgojiteljici, da se pomeni z otroki, da se greš igrat zraven- ona to lahko uredi, da ga sprejmejo v igro. Ali npr. če ti ni všeč, kako se vede sošolec, če ti kaj reče, kar ti ni všeč, mu lahko namesto da ga udariš rečeš: Nehaj, ne maram tega! Čisto vsakič se mu mora povedat, kaj se sploh lahko v situaciji naredi. Ne ga samo odstranit, moraš ga naučit reagirat v situacijah. Če nep. opdre kocke zato, ker nekdo vzame kocko iz kupa kock, pa bi jo on hotel imeti, je spet druga sitaucija, povedati mu je treba, da je pravilo, da lahko vsak vzame tisto, kar rabi in če je prvi vzel, se ne sme jezit, ker je to pravilo, ki ga vsi upoštevajo, če se želijo igrati v skupini, .... Jaz imam občutek, da gre pri tvojem otroku za to, da nima avtomatiziranih odzivov na prijazne ali sprejemljive načine, ampak je avtomatiziran na neke vrste nasilno obrambo, če se lahko tako izrazim. POjma nimam, ugibam. In po moraš biti samo malo bolj aktivna v smeri učenja otroka različnih odzivov, ne le ti, tudi vzgojiteljica. Kaj ti pomaga, če ga odstraniš iz kraja dogajanja, če on s tem samo ve, da njegov način ni bil pravi, ampak nobenega drugega načina pa ne pozna? POkaži mu, povej mu, rabi veliko ukvarjanja, crkljanja, odločnosti - ne dovoli, da ruši, vsakič ga ustavi pri take sorte dejanjih, ampak mirno in odločno. Pravila mora upoštevati, nove načine vedenja se mora naučiti, le tako bo znal reagirati v družbi in le tako tma tudi zadovoljen. Jaz bi tako naredila.
|
Natisni
al pa moja
.
