|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Pa res, kako zdržite?
11.7.2007 9:45:24   
oresteja
Minilo je že 6 mesecev odkar se s fantom trudiva za dojenčka, pa še nič. Ker sem že nekajkrat tu prebrala, da imate nekatere podobne izkušnje bi vas prosila za nasvet, kakšno pozitivno misel ali vzpodbudno besedo, saj bi mi to malo olajšalo zadevo.
Vedno sem mela redne M, točno na isti dan, mogoče kdaj z enim dnevom zamika do zdaj. Zdaj mi je M zaostajala kar za pet dni, ko mi še nikoli prej ni. Tako, da mi je dalo spet polno nekega novega upanja in sem mislila da se zdaj pa že res bo pojavil + ali user posted image . Šla sem delat celo test, ker sem pač mislila, da pa je zdaj minilo že dovolj časa. Pa se ni nič pokazalo. Nekaj ur potem pa se mi je pojavila tista vražja M. Tega ne razumem. Včasih imam občutek, kot da bi te nekdo opazoval tam zgoraj in se malo poigraval s tabo. Brala sem tle gor in tudi tisti najbližji so mi že govorili, da je treba bit pozitiven, pa da se moreš čim manj obremenjevati s tem, pa čim manj razmišljati in se prepustiti toku, pa da potem enkrat že bo,pa da bo takrat prej. Pa sm si res rekla, da bom to probala, ker sem se sprva že po prvih mesecih neuspeha grozno slabo počutila. In sva oba s partnerjem rekla, skrbi na stran in sva začela uživat, pa kar bo bo. Pozitivne misli in to! Pa se nisem obremenjevala z M, pač če bo , bo tk prišla redno, kot je vedno. No in zdaj, ko mi je prišla tako pozno in sm jo že nehala čakati, ter se veseliti novega člana je pa spet tu. Tako flegma in močna pa nisem, da po tolikih dneh ne bi niti malo pomislila na možnost zanositve. Očitno si vseeno preveč želimuser posted image . In ne morem mimo tega, da ne bi razmišljala, če je kaj narobe z mano ali z njim, da tk dolgo ne rata, če bo že treba it na kake preiskave. Pa večini mojih kolegic in znank je ratalo takoj, brez problema. Takoj ko so začele planiratiuser posted image , so že ble noseče. Nobena se ni kaj posebej dolgo mučila. Zakaj potem pri meni tk dolgo traja. Upam, da res ni kaj narobe in da enkrat (kmalu) bo. V to si želim verjeti in hočem ostati pozitivnih misli, samo saj veste, da je težko.
Kaj mi svetujete? Imate vi podobne težave, podobno razmišljate? Vesela bom vsakega odgovora. Hvala vnaprej..

Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Pa res, kako zdržite?
11.7.2007 10:06:32   
sneguljka
Pozdravljena! Saj ne zdržimo ,poskušam odmislit in ne mislit na to. Prvič sem zanosila takoj, sva rekla, zdaj pa bi imela dojenčka in je ratalo  v prvo. Zdaj pa isto kot pri tebi.
Poskušamo že od marca -pa nič. Vsak mesec  tisti težki čakajoči dnevi ,ko se približuje dan m. Pa vsak mesec razočaranje. Isti problem -nikoli mi m. ni zamujala, prejšnji mesec  pa kar 5 dni,pa sem mislila, da sem,naredim test,čez nekaj ur pa  pride m.
Pa ko sama vem, da bi morala odmislit,ko mi bi naj bilo lažje, saj imam doma že  sedemletnika. Pa ne gre in ne gre.
Sem se pa z veliko puncami pogovarjala, ki tudi že imajo otroka, da jim je v drugo težje ratalo. Da so celo hodile po pomoč k ginekologu.
Ti se kar naroči pri ginekologu na posvet .
Eh  , saj bo ...
Poznam par, ki jima mi uspelo nekaj let in so vsi govorili, to je psiha.
Ko pa sta bila naročena za umet.opl. pa jima je predtem uspelo.
Ne obupajmo...
Saj bo...  Nekega dne...
Lp

(odgovor članu oresteja)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Pa res, kako zdržite?
11.7.2007 12:29:19   
Souly
ja res je potrebno vse odmislit, čeprav je zelo težko,..jaz sem imela sedaj neke znake m in sem kar en teden prej delala test in je seveda negativen, ker je nemogoče, da bi ti toliko prej pokazal ampak sej veš kaj pravijo, upanje umre zadnje,...

Itak pa pravijo, da je vse v redu če par poskuša zanosit eno leto, vse kar je čez pa je potrebno k zdravniku in zato si lahko misliš, da je vse to normalno in se resnično ne toliko obremenjevat,..

Ena moja frendica je poskušala kar nekaj časa in bila celo pri zdravniku in sta oba s fantom zdrava in kar ni šlo,..potem pa sta se oba nalila za novo leto in sta se slučajno user posted image user posted image  in je ona kar zanosila, pa čeprav je bilo to nekaj dni po njeni menstruaciji in ni imela ovulacije,....ampak kar je usojeno se bo zgodilo,...

vsem puncam želim veliko sreče in čim manj nerviranja pri pričakovanju user posted image ,...



_____________________________

Souly

(odgovor članu oresteja)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Pa res, kako zdržite?
11.7.2007 16:30:48   
Anonimen
hja, res je težko! sama sem na istem, ko že mislim, da sem odmislila, se zopet zalotim, da hočem, želim in obupujem in zakaj ne rata...

brez zaščite sva že 18 mesecev!!!!! mislim.... sedaj bi bila pa res lahk že na vrsti...

ravno dva dni nazaj sem imela UZ kjer ni pokazalo nobene posebnosti, sedaj pa sva naročena na spermiogram, kasneje, če še ne rata, pa grem še na hsg - (grozno mi je, da bom morala dati to vse čez)

isto kot pri tebi, tudi moje prijateljice so zanosile takoj! vse so že rodile, vse imajo otročke - jaz pa sem ostala nekje zadaj... res mi je težko! pa toliko časa si že želim otročka, no želiva si ga oba! zato je še večji pritisk, ker imajo že vse otročke... čeprav sem zelo vesela, me nekje globoko v srčku stiska - zakaj pa jaz ne!

težko je odmislit, čeprav sem zelo optimistična, ne poskušam razmišljat o tem, pa vendar vsak mesec, že 18x zapored mi je težko, vsakič znova se zjokam ko pride M, zakaj nama ne uspe??...

upam, da posije sonce tudi za nas/mene/tebe/vse ki čakajo in se trudijo!

Če bi mi le kdo povedal da bo to tako težko izvedljivo...

sicer pa vem, prišel bo moj čas, prišel bo tisti dan, ko bom zagledala magični + in tega dne se neizmerno veselim! najsrečnejša na svetu bom! komaj čakam... tako boste vse ve prve izvedele! obešeno bo na veliki zvon!! definitivno!

lp ana

(odgovor članu Souly)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Pa res, kako zdržite?
15.7.2007 21:59:29   
mojca345
anc tvoje zadnje besede so kot bi pisala jaz. očitno smo si v določenih stvareh vse ženske ENAKE in to je v bistvu prav lepo, ker si lahko druga drugi pomagamo. no jaz sem na user posted image  zdaj malo pozabila, sem imela tabor za otroke in včeraj sem prišla iz morja. menstuacija je še daleč, ta teden sva bila pa zelo pridna. user posted image  hmm, no, danes pa sem doživela šok, ker je moja muca umrla. skočla je iz balkona, živim pa v 10 štuku. in smo danes jokali vsi, tudi kuža, ki je dva meseca mlajši. obe živalci sta star okoli 1 leta. smo jo pokopali pri mojih starših doma, da spi v miru.

ampak  me tako glava boli že cel večer. se sprašujem zakaj je to dober ? zakaj je mogla muca umret ?

nekje sem prebrala, da ko nekaj oddide, se to nadomesti z drugo dobro stvarjo. no, če bi mene kdo vprašal kaj bi ? je moj odgovor ZELO JASEN ! Eno majceno, drobčkano štručko Hano ali pa Gaj.

Za vsako stvar je potreben ČAS

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Pa res, kako zdržite?
16.7.2007 9:21:48   
Anonimen
mojca345 močno upam, da bo vajino mucko nadomestil user posted image !!!! 

so mi pa kar solze na oči prišle... nemreč doma imava 3 mesečno mucko in si ne predstavljam, da bi se ji kaj naredilo!!!!!!


(odgovor članu mojca345)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Pa res, kako zdržite?
16.7.2007 9:41:15   
OLjica
Midva delava na user posted image  že 3 leta, pa ne gre, ne gre...pa spet upava, čeprav nama je vsak mesec težko.
Še vedno upam, da bom nekega dne zagledala user posted image . Ni lahko, ampak bo že. Če ni bi bil moj dragi ob meni, ne vem kaj in kako bi mi bilo. Vse pregede sva dala skoz, pa vse je uredu.

Sej bo...

LP

(odgovor članu oresteja)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Pa res, kako zdržite?
16.7.2007 10:37:22   
MARTINŠČICA
Tudi midva sva že prava veterana v tem "biznisu".  Vsak mesec razočaranje ob user posted image , potem pa se kmalu pojavi misel, naslednji mesec pa bo! In to že 5 let, z opravljenimi vsemi možnimi pregledi (izvidi BP), 3xIUI in 1xIVF-ET. Zdaj imava do jeseni malo miru pred vsemi "izleti" v LJ, špikanjem s hormoni, zdravniki ... in sva prepirčana, da sedaj pa bo.
Za vsako stvar mora prit pravi čas, tudi za nas bo! Samo upanja ne izgubit.

_____________________________

200% MAMI

(odgovor članu OLjica)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Pa res, kako zdržite?
16.7.2007 12:05:10   
mojca345
martinščica in oljica upam, da BOSTA KMALU ZAGLEDALI user posted image user posted image  
najmanj dvojčke si zaslužita ker se že toliko časa trudite.

no ja, danes sem se zbudila brez glavbola, sam kr ne vem kam bi se dala in kaj bi delala. dermatitis mi je pa na rokah kar izbruhnu.


(odgovor članu MARTINŠČICA)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Pa res, kako zdržite?
16.7.2007 16:57:31   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: mojca345

martinščica in oljica upam, da BOSTA KMALU ZAGLEDALI user posted image user posted image  
najmanj dvojčke si zaslužita ker se že toliko časa trudite.




se popolnoma strinjam!!!

(odgovor članu mojca345)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Pa res, kako zdržite?
16.7.2007 18:27:57   
Anonimen
Na ta vprašanje je odgovor ja kaj nam pa drugega preostane?!? Ali lahko kaj storimo da bi bilo drugače ko se prikaže tista user posted image . Jaz se trudim 1,5 let oz. sedaj čakam ker mi pač ne prostane drugega, čakam na pošto (ene 2 let še bom) s katero bom imela spet upanje za user posted image user posted image
Tudi meni je težko, ko vidim vse te nosečke in vozičke, tudi v hiši bomo imeli dojenčico čez dobre 14 dni, prav bojim se tistih dni, ker mi je že sedaj hudo. Tudi jaz se sprašujem s čim sem si vse to zaslužila da morm čez takšno pot (pa ne mislim samo na user posted image ), vsakič ko vidim voziček si predstavljam sebe kako ga s ponosom porivam gor in dol po ulici, a vendar šele čez kakšna 3 leta. Marsikatera tukaj na forumu bo že pestovala svojga sončka medtem ko bom jaz še vedno čakala in čakala...
Ampak vem da bo tudi zame pršel tale user posted image user posted image dan in takrat bom najsrečnejša na svetu

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Pa res, kako zdržite?
17.7.2007 2:06:37   
mojca345
Anonimen, t DAN, KO BOŠ PONOSNO PELJALA SVOJ VOZIČEK TI NE UIDE. KR GLAVO POKONCI, PA BO ! SEJ BOŠ VIDLA !

ČE UNE LAHKO, ME TUDI LAHKO, ANEDA !

Jaz grem pa jutri na kopanje z prijatelco, mucko prav pogrešam. DAnes sem kupila svečnik lep v sparu in naprintala 2 slikici od mucke, prižgala svečko za njo.

Pol sem si šla pa kupit boksarsko vrečo. Še sama ne morem verjet, da sem premagala strah. To zato, da bom jezo izražala z boksanjem. Si že ful let želim to, pa mi starši tega niso hotel kupit, zdej sem si pa kr sama. Pol sem pa "kolega"user posted image prosila za pomoč.

Mogoče me bo pa ta kolega enkrat spremenil v user posted image .

user posted image user posted image user posted image

Jutri je nov dan

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Pa res, kako zdržite?
17.7.2007 11:14:16   
portugalka
anonimen,
kot bi brala o sebi. Res. Obupno je, ko želje postajajo vedno večje in hrepenenje neizmerno. Opazovanje vsej teh user posted image pa za naju niti malo spodbudno, še posebej, ko greš na kaka družinska srečanja in letijo vprašanja - kaj pa vidva čakata (in midva se izmikava, ne poveva, kaj pa jih to briga) - in so hkrati na kupu kar 3 nosečke, itd.
Grozno je, res. Zdi se mi, da je vse, kar se dogaja v moji, le še to - kdaj, kako, ob kateri uri, ob katerem dnevu... enostavno si ne moreš pomagat - češ, zdaj pa na to ne bom mislila in se bova sprostila. Eh, težko. res težko. Imam občutek, da poskušaš vse in vse zaman... Občutek nemoči popolne.user posted image


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Pa res, kako zdržite?
18.7.2007 23:01:44   
Anonimen
No mene pa še nekaj zanima glede na to kar sem že zgoraj napisala, se včasih res sprašujem če obstaja še kakšna pot in na koncu sem res že razmišlala da bi otroka imela s prijateljem, oz. da bi on daroval samo moške celice katere bi potem jaz sama notri špricnila. Je katera že razmišlala o tem kako pa bi bilo če bi bila z drugim, predno sem izvedela da moj nima spermijev sem mislila da živim le za njega(ne mislim da ga imam sedaj kaj manj rada NIMAM) da z drugim ne bi imela otroka, a sedaj mi ne prostane nič drugega kot darovana moška celica, na katero je treba čakati, ko si že v  vrsti okoli 2 leti, a jaz še vedno čakam na advokata da se bom lahko sploh postavila v vrsto. Glede na to da me je strah če IUI v Pragi ne bi prijel v prvo, v drugo... in bi veliko denarja zato dala sem razmišlala da bi si sama našla darovalca (tako razmišlam takrat ko pride user posted image ), konec koncev je isti sistem le da tukaj pač poznaš očeta. Vem da imam včasih čudne misli a vse bi naredila da ne bi toliko časa čakala in da bi končno ugledala user posted image user posted image user posted image
Res da sem še zelo mlada, a jaz sem že pred 5 leti sanjala o svojem user posted image , predno je mami umrla mi je rekla, da se ne boji umreti ampak ji je samo žal, da ne bo več videla očija, brata , mene in vnukce, te besede mi še zdaj po 3 letih pa pol odmevajo v ušesih. Včasih ko sanjam o user posted image in ko se zbudim iz teh prečudovitih sanj si želim, da se ne bi nikoli zbudila, da bi za vedno sanjala kako držim svojga sončka a kaj ko mi sončka vzamejo tudi v sanjah in dejansko se prebudim vsa objokana. Ne vem zakaj moramo nekatere čez vse to, čez več let truda in solza, ne razumem nekatere pa pravijo za svoje otroke da so bili "napaka", jaz pa si takšno "napako" želim bolj kot vse na svetu (no pa saj verjetno nisem edina)
Zato me občasno presenetijo moje misli (še mene) ker bi resnično vse storila za user posted image in potem razmišljam kaj naj še storim, kako naj si pomagam oz. nama, ker tole da ne morem storiti ničesar in da naj kar čakam in čakam, tega ne morem, ker nism taka

(odgovor članu portugalka)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Pa res, kako zdržite?
19.7.2007 8:04:43   
sonček33
anonimen joj tole branje me je pa kar malo presunilo. kam vse zaplavajo naše misli in želje, kadar gre za ta mala bitja, ki si jih tako želimo a se nam zaenkrat vztrajno izmikajo. upam, da te bo želja po tem, da bi imela seme prijatelja minila, ker mislim, da to ni rešitev. pa ne misli, da te ne razumem, pomoje v naših situacijah, ko delamo na tem že več kot 3 leta in vsak mesec upamo pa nakoncu nič, res pomislimo na vse. a ti si želiš otroka s svojim  dragim in to ni isto kot imeti otroka prijatelja!!!!
zdrži, morda boš dobila pošto prej in bo vse šlo v pravo smer

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Pa res, kako zdržite?
19.7.2007 14:52:30   
Anonimen
Ja otroka z mojim dragim ni mogoče imeti ker ima kromosomsko napako in ne proizvaja spermijev, tako da pri nama pride v poštev samo umetna oploditev z darovano spolno celico torej genetsko ne bi bil moj srček oče temu otoku, tako kot ne pri tem prjateljevim, vsekakor pa bi bil oče na papirju in dejansko.

Sej pravim da včasih ko preveč razmišljam da še sebe presenetim o čem razmišlam in odplavam kot si rekla v neke čudne vodeuser posted image

(odgovor članu sonček33)
  Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Pa res, kako zdržite?
19.7.2007 16:25:23   
nf
Anonimna, tako mi ja zal za vaju z dragim, ko prebiram tvoje poste. user posted image user posted image  Res, narava je vcasih zelo zelo zelo krivicna, ko vsaj ne bi bilo tako... Vem, da je zelja po lastnem otroku izredno mocna in da bi naredili vse (sploh zenske), da bi ga dobili. In te tudi cisto razumem, zakaj premisljujes o tem, da bi ti prijatelj daroval spermo. Vse to cakanje je prou ubijalsko. Nej ti povem samo moj velik pomislek. Namrec nikjer ni zagotovljeno, da ce bi brez medicinske pomoci sama vspricala, da bi ratalo v prvo. Tukaj na forumu nas je kar nekaj, ki ze dolgo delamo na user posted image  in se kar nic. Tako da verjetno bi bilo potrebno kar nekajkrat to narediti, preden bi bil rezultat. Verjetno tudi tvojemu fantu ne bi bilo vseeno, ce bi tak odnos obstajal. Ce si se mlada, bi bilo mogoce res bolje, da bi se za 2 leti zamotila z necim drugim, kaksno aktivnostjo, karkoli, in pocakala na umetno oploditev. Bos lahko potem brez kakrsne slabe vesti uzivala v otrokih, ki jih bosta dobila. Upam, da bosta vsaj user posted image  user posted image  v prvo! user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Pa res, kako zdržite?
19.7.2007 18:00:36   
koala
Drage moje, res ni lahko. Samo z časoma se enostavno naućiš spopadati z razočaranjem, ki ga tečka prinaša iz meseca v mesec. Različne smo in različne stvari nam pomagajo.
Meni je recimo zeloooo pomagalo da sem šla objet "svoje" drevo, posedela pod njim se zjokala in se predala svojim razmišljanjem. Vsekakor pa je pomembna komunikacija med partnerjema, saj tudi naši dragi trpijo, čeprav tega najpogosteje ne pokažejo.

Anonimna, tebi pa v tolažbo, midva sva na celico čakala "le" 17 mesecev. Mi pa ni čisto jasno zakja rabiš advokata, da se lahko postaviš v vreto.
Pa še en drobčken nasvet, ne postavljaj že tako obremenjene veze na kocko z kakšnimi skoki čez plot, še manj pa postavljaj na kocko svoje zdravje z kakšnimi samo insemenacijami. Glej v laboratoriju seme vseeno pripravijo če pa sama kaj packaš, pa lahko vseeno pride do kakšnih težav, česar pa sigurno ne potrebuješ. Če ti lahko kako pomagam v zvezi z darovanimi celicami in postopki, pa se la javi na zs, če bom le lahko bom z veseljem pomagala.



_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

(odgovor članu nf)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Pa res, kako zdržite?
19.7.2007 22:04:13   
mojca345
user posted image  oh nisem vedela da se to tudi lahko zgodi. res mi je žal, da se to dogaja anonimna. user posted image
jest mislim, da čeuser posted image si ga res ful želiš, naredi vse za to da ga dobiš. če nima tvoj spermijev je res čisto vseeno al ti jih vstavijo in ne veš čigave so, ali pa najdeš sama nekoga, ki bi bil pripravljen narediti to uslugo. mislim pa da to sploh ne bo problem. moški so itak vedno za akcijo. enga tazga pametnega bi mogla najdt, k bi se zavedal cilja. verjamem, da ga boš najdla.user posted image

predvsem pa po tvojih postih, sem tudi jaz malce user posted image  zarad tebe, k sem dobila feeling, da se sama z tem bojuješ. upam, da se ne  ! upam, da ti STOJI OB STRANI ! a ve, za tvoje sanje ? mu jih zaupaš ? te stisne k sebi in reče, da bosta skupaj najdla rešitev ?

jest upam, da ja. a veš moškim familija ni nikol tako pomembna, kot pa nam ženskam. me smo tiste ki o tem sanjamo, že ko smo male. me jo gradimo, me rodimo, me vzgajamo, me skrbimo. zato tudi me najbolj trpimo, ker nam vse nekaj pomeni in nas lahko tudi ubije.

verjamem, da je če ni vedel, da nima spermijev, da je tudi sam prizadet, ampak tole je skupen problemček, in res upam in zdi se mi prav, da ga rešujeta skupaj. da skupaj najdeta nekega donatorja.

iz nič ni nič !


(odgovor članu koala)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Pa res, kako zdržite?
20.7.2007 11:10:00   
Anonimen
nf: Pri moji veliki sreči, katero imam v življenju pa res ne morem pričakovati drugače kot da v prvo rata (hecam se) Vem da je v vsakem ciklusu malo možnosti da rata, vse to vem, zato me tudi skrbi Praga ampak sem se odločila da ta mesec gremo v Prago, če pa tm ne rata pa hm... (o tem bomo razmišlali kasneje) 2 leti kasneje ko bom hotela že drugega ker vem da bo ratal, sem optimistka user posted image ja to čakanje pri nas je res ubijalsko, ker mene so starši naučili, da če si sam nekaj želiš ne sedi križem rok ampak se bori za to da to tudi dobiš, ker nič ne pride samo po sebi, sedaj pa bi jaz morala tako sedeti in čakati, kar res ni v moji naravi. Če želim nekaj doseči se moram zato boriti in ne čakati.  Sploh pa res ne vem kako naj se zamotim za 2 leti in da nebi razmišlala o tem če je pa to zadnja misel predno zaspim in prva ko se zbudim (dobesedno). Ko je mami umrla sem se zamotila za 9 mescov in res 9 mesecev nisem imela ničesar od življenja, a vendar to mi je pomagalo da nisem razmišlala, da sem se sprijaznila, takrat sem veliko naredila zase (shujšala sem za 50 kg, razčistila v glavi misli) in ko sem že končno upala da sedaj bo vse ok, da bom končno lahko srečna, zvem da nama ostane le umetna oploditev z darovano celico, potem ko si na tem veš da ti ne preostane nič drugega se sprijazniš s tem, a ko vsaj ne bi bile take čakalne vrste.


Koala: Ja jaz sem dobila papirje za sociologa, in psihologa, za advokata pa jih ima še vedno dr. Reš, potem ko imeš vse 3 podpise in pismo s koncilija se lahko javiš v leonišču in dobiš številko, tako je bilo rečeno meni

Mojca345: ne, ne bojujem se sama, tudi mojemu je težko, vem da mu je še težje kot meni, ker nisem samo jaz taka da ko vidim voziček da mi gre na jok, tudi mojega sem videla že jokati zaradi tega in takrat se mi je res trgalo srce. Ko sva zvedela moj ni nič premišleval ko so ga vprašali kaj pa sedaj, ja kaj brez buhteljčkov(tako jim pravi on) pa ne bova, seveda greva pač na donatorstvo, takrat me je presenetu in ja to je najim problem in tudi skupaj ga probavava rešiti in komaj čakam da vam bom lahko sporočila da nama je uspelo user posted image

Da bi vse čimprej zagledale  user posted image oz. user posted image


(odgovor članu mojca345)
  Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Pa res, kako zdržite?
20.7.2007 18:18:06   
mojca345
anonimna, želim ti VSE NAJ NAJ IN DA ČAS MINE ČIM HITREJE !

kmalu pozdravljena user posted image

user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 21
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Motnje menstrualnega ciklusa so precej pog...
Vsaka ženska obdobje pred menstruacijo in med njo doživlja drugače. Motnje menstrualnega ciklusa so različne in pogoste....
Ovulacija in oploditev
Ovulacija je sprostitev zrelega in za oploditev sposobnega jajčeca v jajčniku ženske. Nastane praviloma v sredini menstr...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?