|
Oh, ta verouk! 22.9.2006 16:07:12
|
|
|
|
marcela
|
Tu pogosto čitam poste, ko tašče in tasti želijo krst vidva s partnerjem pa ne. pri naju je pa problem malodrugačen. Sva cerkveno poročena, imava 3 krščene otroke, vendar živiva bolj ateistično živlenje kot ne. Izhajava pa oba iz dokaj vernih družin. Ne obiskujeva maš, ne moliva, ne bereva verske literature... Problem pa je, ker mož želi, da otroci hodijo k verouku, oni pa nočejo. Za krst ni bilo problemov sva se oba strinjala, da jih, tako, da se bodo lahko versko izobraževali, če bodo želeli, vendar sedaj nočejo. Tastarejša ima prvo obhajilo, vendar potem ni več hotela k verouku, ker se je prekrival z baletom. Sin je tudi hodil v prvem razredu k verouku, potem pa je rekel, da ne bo več, ker se dolgočasi in ker ne verjame vboga. Res sem otrokom povedala, da jaz ne verujem, da pa ima vsak človek pravico verjeti v katerega koli boga, da nekateri z verovanjem pač lažje premagujejo vskodnevne težave. Sicer se družim tudi z ljudmi,ki niso katoliki in otroci tudi. No saj to se možu ne zdi sporno, le to da ne hodijo k verouku. Pravi, da naj hodijo do birme potem pa se lahko prostovoljno odločijo, ali bodo še kdaj prestopili cerkveni prag ali ne. Navaja, da se časi spreminjajo in je zato bolje , da hodijo, pa da kaj če bo imel pa zelo verno punco, pa sploh ne poznal verske simbolike, pa bla, bla, pa vse do tega, da navsezadnje spada verouk tudi k splošni razgledanosti. Jaz se mu rekla, da če bodo želeli, bodo zagotovo lahko še verske zakramente opravili nadknadno. Meni se nekako upira siljenje k verouku, pa tudi to, da bi z njimi hodila k maši in molila, ker mi nekako ni do tega,pač se v srcu ne čutim vernice, zato mi ni, da bi jih učila nekaj v kar ne verjamem. On pa tudi noče z njimi k maši. So pa hodili poleti na oratorij, ker jim je bilo tam všeč tako, da imajo predstavo, kaj se dogaja v cerkvi.Pa mi je rekel mož, da zakaj vztrajam, da pišejo naloge, pospravljajo sobe in odnašajo smeti, kar jim tudi ni všeč najbolj kolikor ve. Da mora tudi on kdaj v življenju nardit kaj kar mu ni všeč. Razlog, da sem končno napisala tale post je pa dogodek izpred dveh ur. Najmlajša 7 letna hčerka je imela ob 14 h verouk. Je rekla, da ne gre, ker jini všeč, pa jo je prisilil, da je vseeno šla sicer je ne bo več vozil na judo. Nazaj grede ni hotela z njim govorit. Zdaj me pa zanima kaj vi mislite o vsem tem1 A delam napako, ker otrokom prepuščam to odločitev? A ima oziroma je imela tudi katera podobne probleme' Naj še povem, da imava sicer z možem zelo podobna vzojna načela in se sicer ne prepirava oziroma zelo redko. Le ta verouk je zadnja leta na začetku leta jabolko spora med nava. Čez čas zadeva spet malo potone v pozabo.
_____________________________
Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih
|
|
|