Tisana
|
Naša (16,5 meseca) je bila sedaj drugi teden poln "delavnik" v vrtcu. Ko je tam, je najbolj priden in dobrovoljen otrok , se sama potolaži, se sama zaigra, sedaj baje ne samo lula temveč že tudi kaka v kahlico, jé sama z žlico... celo joka ne več, ko jo oddam, samo malo se nakremži in stegne roke za v naročje k vzgojiteljici. Baje se tudi zelo veliko crklja. No torej, ena res fantastična maličica, ni kaj... tam do ene štirih popoldan . Pol se pa začne. Na polno Dretje, metanje po tleh in to za takšne malenkosti, da sploh ne vemo, zakaj se meče in dere, vse je "NE", sploh ne ve, kaj bi rada, če jo daš na kahlico, joka, crkljati se nima časa... nič ne pomaga - ne objemi, ne odločen "ne", ne ignoriranje, ne dretje. Sedaj, med prazniki, je bil prvi dan cel takšen, potem je pa valjda drugi dan dojela, da bomo vsi skupaj in je bila naslednja dva dni prav nasmejana in predvsem bolj zadovoljna, s tem pa tudi lažje vodljiva. V torek zjutraj je bilo še vse ok, potem pa, ko smo se popoldan vrnili iz vrtca, pa je mali vragec spet skočil na plano Tako je to pri nas. Tudi meni na momente že popuščajo zavore... Se tolažim, da bo tudi to minilo, tako kot vsako podobno obdobje do sedaj.
_____________________________
V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)
|