Katy78
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gromska
IZVIRNO SPOROČILO: roberta
Absolutno z vama v sobi. Po možnosti še v vajini postelji. Vsaj nekaj mesecev. Moje mnenje je, da je to nekaj najbolj naravnega in prvinskega na tem svetu. Kje pa bi otrok hotel spati drugje kot pri svoji mami... tam se čuti varnega, v zavetju, na toplem, prsi so le obrat stran, skratka, če bi otrok lahko izbiral, bi bil pri tebi. Pa ne mi spet kake mame težit s tem, da če bi otrok lahko vse izbiral, bi bilo potem vse bolj tako tako oz. bi hitro imeli doma razvajeneža. Tukaj govorimo o novorojenčku. In ta potrebuje neposredni stik s telesom svoje mame/očeta kolikor veliko je le možno. In ja, v prvih mesecih odgovarjamo le na otrokove potrebe in smo mu nenehno na voljo. Ker tako majhen otrok ne more biti razvajen. Skrbna bližina in nega (pa tudi skupno spanje) pa nanj deluje pomirjujoče, krepčilno in sploh najbolje.
Ko pa bo star nekaj mesecev, ga dajta, če že morata, v svojo sobo.
Ne vem, meni je enkrat rekla ena prijateljica: "Še živali imajo svoje mladiče nenehno pri sebi. Kako ga jaz ne bi imela, ko lahko to bližino utemeljim ne samo čustveno, ampak tudi intelektualno". In prav je imela - vsaj po mojem mnenju.
Se podpišem in delim mnenje!
Prav tak argument (da nisem jaz ta prijateljica? ) imam tudi sama: živali imajo mladiče pri sebi v gnezdu, dokler niso sposobni skrbiti zase, otroške sobice smo si izmislili ljudje v prejšnjem stoletju ter se še en korak naprej odmaknili od naravnega, pristnega.
Sem zelo proti ločevanju dojenčka (sploh pa novorojenčka) od mame (ponoči). To je velik šok za otroka, da iz varnega materinega trebuha, kjer je 100-procentno ves čas v maminem objemu, pride v okolje, kjer mame ni blizu, kjer ni (pravega) stika. Otrok še lep čas doživlja, da je z mamo eno, zato težko razume, doživlja to ločitev. Seveda pa se bo otroček navadil tudi vsega ostalega, kar smo si zamislili - kaj mu pa preostane, ubožcu.
Daj ne ga, da se lepo izrazim  , sračkat. Dva otroka nista enaka in vse je odvisno od otroka samega. Moj je prvi mesec samo jedel in spal (na 3-4 ure), okoli 3. meseca pa je ponoči že spal po 6 ur v kosu. Krčev ni imel, ko je pojedel, je enostavno zaspal in jaz sem ga samo odložila v posteljico in je spal naprej. In, kaj naj bi po tvojem? Ga imela v naročju do naslednjega hranjenja ali pa ga jemala iz posteljice in ga stiskala k sebi na posteljo samo zato, ker je to super truper naravno in oh in sploh vez z mamico in spomini na udobje iz maternice? Lepo vas prosim no, prilagoditi se je treba otroku. Seveda so bili dnevi, ko ni zaspal drugače kot pri meni v naročju ali pri meni v postelji, ampak to je bilo zelo redko - pač takrat, ko sem videla, da to potrebuje, je to tudi dobil, in sicer brez kakršnega koli pomisleka. Pri nas ni bilo nikoli jokanja in puščanja otroka da se sam pomiri. Še danes je tako - če se ponoči zbudi, gre direktno k meni v posteljo ampak ne bom pa se pretvarjala da nisem zadovoljna ker se to zgodi samo na vsake kvatre - tudi jaz rabim počitek, on pa tudi in stiskanje na zakonski postelji vsekakor ni kvaliteten počitek za nikogar. Če smo imele nekatere nezahtevne dojenčke, nas ni treba tukaj na pol obsojati, da smo silile otroke v svoje posteljice in svoje sobe in da so se morali ubožci mali s tem pač sprijazniti. Jaz tudi ne obsojam nikogar, ki ima otroka še pri npr. 3 letih v svoji postelji - kakor komu pač paše oz. kar kateri otrok potrebuje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- se ne strinjam), sčasoma je mami vedno večkrat zaspala med dojenjem 
in da rabiva prostor in čas zase 
Ko smo se preselili v svojo hišo, ni bilo nobenih težav s tem, da je začel spati v svoji sobi in v svoji postelji. Vendar sem mu morala vedno reči, da lahko še zmeraj pride k nama, če se bo ponoči zbudil. No, nekajkrat je od začetka, potem se je pa navadil in zdaj spi v svoji postelji že lep čas. 
Se mi pa prav fajn zdi, če ga čez dan pripravim do tega, da mi zaspi v naročju - žal je to zelo poredko še. Od začetka mi je vsak dan tako zaspal, zdaj pa mogoče 1x mesečno, če mi to uspe, sem že vesela 
