ronja
|
Pri mojih otrocih (vsaj zaenkrat) je to precej nemogoče - zbujali sta se obe precej pogosto, pa še dojila sem in tudi jaz ne spim dobro prve mesece, ker se ves čas zbujam in ugotavljam, a otrok še diha, a je vse ok... Tako da pri nas sta večino časa spali kar z nama (v isti postelji, sicer pa v svoji košarici, ob najini posteljici. Sta obe bolj drobčkani, tako da sta večjo posteljico rabili šele pozno (v drugo sobo sta šli s 7 in 8 meseci, ja vem, ful pozno). Tudi na morju, kjer sta bili v drugi sobi, se je na koncu končalo tako, da sem potem pol noči jaz spala pri njej v veliki postelji z ograjico.
Meni se zdi lažje, če je otrok zraven - predvsem za otroka, pa tudi za starša. Otroci so bolj mirni, še zdaj, če ima katera slabe sanje, če pridem zraven in rečem "nič ni hudega, mami je tu" in ju pobožam, se čisto umirita.
Da bi na vsake pol ure ali uro (na kolikor sta se hranili oz. želeli najino pozornost) vstajala in hodila v drugo sobo? Sva bila že tako dovolj zmatrana . Tako da očitno res odvisno od otroka. Moji nista bili taki, da bi se to dalo.
Sva pa včasih tadrugo počasi in previdno z zibko vred (imava pleteno košaro, ni težka) odnesla v sobo k starejši, da sva imela mir, kadar sva ga hotela imet. Potem sva jo pa prinesla nazaj, hehe. Pri Ronji to ni bilo potrebno, ker sva midva lahko šla v drugo sobo (sicer ni postelje, ampak saj je ne rabiš), ko pa se je Lejla rodila, nisva imela kam it, v vsaki sobi je ena spala in nama sta ostali kuhinja (ki ima krasen razgled iz drugih balkonov;) in kopalnica (mini), zato sva jo čez nekaj časa začela odnašat in prinašat.
Kar se razvajanja tiče: vsak ima svojo lestvico - midva ju glede tega kar cartava - še zdaj zaspita pri navadno meni, včasih tudi očiju, tako da se stiskamo, prej preberemo pravljico, potem ugasnemo luč, zapojem kako pesmico in potem sem z njima, dokler ne zaspita. Potem jaz vstanem, oči pa ju prestavi v njuni posteljici - ja, vem, kompliciramo . Ker zdaj ne rabita več tako dolgo za zaspat, mi to ni problem in ker je to naš čas, se mi ne zdi nič narobe, če ga imamo. Vem pa, da bi ju lahko navadila zaspat sami (4 leta in 2,5 let), samo bi na začetku gotovo dlje trajalo. In dokler očiju ni problem nosit otrok v drugo sobo, pač imamo, kot hočemo.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Prosim, razsvetli me, kakšne hude travme lahko pričakujem pri svojih otrocih, za katere je v času dopusta za nego in varstvo enakovredno skrbel njihov oče (sva si ga namreč vsakodnevno delila)? 
Halo, če bi pustile živali mladiče same bi jih pojedel kak njihov sovražnik, zato iz golega razloga za preživetje so non stop skupaj. Pa tud nimajo ravno gretja,...Ljudožercev je pa bolj malo 
