|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Nosečniška depresija
24.1.2009 13:49:18   
Anonimen
Za to temo sem se odločila,ker upam,da bo mogoče kateri v pomoč. Sama sem na marskikater forum pokukala in iskala pomoč. V odgovor sem dobivala same kritike oz. negativne odgovore.

Na začetku novembra sem zanosila s partnerjem,ki sma se zelo ljubila. Ko sem bila v šestem tednu so mi zelo podivjali hormončki in pa tudi ginekologinja mi je rekla da imam nosečniško depresijo. Edina stvar v tej depresiji ki me je motila je bil moj partner,nisem ga mogla videt,čut,smrdel mi je,sovražla sem ga kot še nikoli nobenga,zame je bil največji sovražnik,počasi sem začela celo njegovo familijo odvračat,vsi njegovi sorodniki so bili zame sovražniki. Naj še povem,da sva si zelo želela otroka,da sva skupaj že 15 let in se nikoli nisva kaj pretirano kregala,imela sva sanjsko zvezo. Kmalu sem tudi začela sovražiti otroka,ki sem ga nosila,ker je bil njegov. Nisem si ga več želela. Jokala sem po cele dneve in noči,bruhala 6x na dan,shujšala 6 kg...same negativne stvari so se mi dogajale. Večinoma sem bila v bolnici...
Potem je prišel dan ko sem se odločila za abortus,nisem več zdržala pritiska,niti pomislit nisem mogla na partnerja ne na otroka,zato sem predvidevala,da bo takšna odločitev pravilna za vse nas,sploh zame. Ampak 2 dni po splavu je ta depresija kar zginala,čez noč. Isti trenutek sem se zlomila,kajsem naredila,kričala sem na ves glas,da naj pripeljejo mojega partnerja,da ga potrebujem,da ga ljubim,da je moje življenje,da nevem kaj se je z mano dogajalo odkod takšno sovraštvo,....odločitev je bila napačna...mislim,da smo ženske premalo obveščene o nosečniški depresiji zato svetujem vsem,ki se jim mogoče kaj podobnega dogaja..povejte ginekologinji,ki vas bo napotila po strokovno pomoč. 2 x premislite dobro,kajti jaz še danes klejem dan,ker nisem šla z napotnico od ginekologinje psihiatru,ker so zame bili vsi nori samo jaz ne!!!!!

< Sporočilo je popravil Teni RR -- 30.1.2009 21:03:42 >
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
24.1.2009 16:06:01   
Anonimen
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image Noro........Sploh ne vem, kaj naj rečemuser posted image  Tega si sploh ne znam predstavljati.....Le kako, da ti ginekologinja ni svetovala kakšnega strokovnjaka???Vem, kaj pomeni imeti depresijo, takrat potrebuješ predvsem nekoga tretjega, ki ti svetuje. Če ti nekaj reče tvoj mož, ali če ti isto reče nekdo, ki je strokovnjak, je že drugače, kadar je človek v takem stanju. Ko sem jaz preživljala depresijo, prav tako nisem prenesla ne njega in sploh vse, ki so mi solili pamet. Ampak na srečo nisem bila noseča.....Tole v tvojem primeru je šlo pa krepko predaleč.
Me pa zanima, kaj zdaj razmišljaš? Še kdaj biti noseča?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
24.1.2009 16:43:53   
Šaki
o joj.
tole je pa zelo huda izkušnja.hudo mi je zate.
sicer pa bi ti res mogla g nekako pomagat.res me čudi da ti ni.

kako pa je zdaj??

_____________________________

♥ moja dva zaklada ♥

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
24.1.2009 18:47:24   
Anonimen
Predvsem se ne obtožuj. Depresija je huda bolezen in razvoj dogodkov pri tebi ni tvoja krivda, tako kot nisi sama kriva, da si zbolela. Hudo mi je zate in zaradi tega, kar se ti je zgodilo... upam pa, da bo tvoj post dosegel namen, ki si ga izrazila že sama - da se vsaka, ki se srečuje s čim podobnim, obrne na pomoč. Brez te se ne da, posledice pa so lahko grozljive.

Želim ti, da bi se čimprej sestavila po tem, kar se ti je zgodilo, in znova zaživela polno življenje, kamorkoli te bo vodilo.

(odgovor članu Šaki)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
24.1.2009 20:29:08   
Pikicapokica6
Res hudo!!Pa je možno da se to ponovi ob naslednji nosečnosti?
Joj, te depresije. Kolk je pri nas narod še za luno, da se ne zaveda, da je to bolezen, ki jo je potrebno zdraviti, ker drugače pride do takih posledic, kot jih je doživela anonimna.  Vsi se nekaj slepijo in proglašajo za nore tiste, ki imajo take težave, namesto, da bi človeku pomagali. To se lahko čisto vsakemu pripeti!
Glavo gor, anonimna. To je življenska izkušnja zate in dobro je, da o tem govoriš na glas. Boš sama lažje prebolela, pa mogoče tudi komu drugemu pomagala!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
24.1.2009 21:20:09   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen



Potem je prišel dan ko sem se odločila za abortus,nisem več zdržala pritiska,niti pomislit nisem mogla na partnerja ne na otroka,zato sem predvidevala,da bo takšna odločitev pravilna za vse nas,sploh zame. Ampak 2 dni po splavu je ta depresija kar zginala,čez noč. Isti trenutek sem se zlomila,kajsem naredila,kričala sem na ves glas,da naj pripeljejo mojega partnerja,da ga potrebujem,da ga ljubim,da je moje življenje,da nevem kaj se je z mano dogajalo odkod takšno sovraštvo,....odločitev je bila napačna...mislim,da smo ženske premalo obveščene o nosečniški depresiji zato svetujem vsem,ki se jim mogoče kaj podobnega dogaja..povejte ginekologinji,ki vas bo napotila po strokovno pomoč. 2 x premislite dobro,kajti jaz še danes klejem dan,ker nisem šla z napotnico od ginekologinje psihiatru,ker so zame bili vsi nori samo jaz ne!!!!!



Hvala ker si delila to z nami. Meni je bilo tvoje pisanje v tolikšno tolažbo, da ne znam opisati. Precejšnji del kamna se mi je odvalil od srca, ko vidim, da nisem edina.  Namreč pred tednom oz. dvema, ko sem bila ravno tako v 6. tednu nosečnosti se je tudi meni vse skupaj samo še stopnjevalo. Tudi jaz sem razmišljala, da bi bil abortus edina pametna in razumna rešitev. Kar zdelo se mi je, da bom lahko spet zadihala, če bom šla splavit. V nekem momentu sem si celo zaželela da bi spontano splavila, samo zato, da potem ne bi mogla imeti slabe vesti....Potem pa sem se skušala pogovoriti s partnerjem, seveda si besede splav niti omeniti nisem upala. Streznile so me njegove besede "...saj sva ga načrtovala!" "Res je" sem si rekla. In še sama sem natančno spremljala plodne in neplodne dneve. Želela sem si zanositi in mlajši hčeri dati bratca ali sestrico...potem pa v 6. tednu tako huda psihična kriza...Dva dni sem ležala v postelji, popolnoma apatična. Niti obleči se nisem bila sposobna, kaj šele skuhati kosilo....In po dveh dneh ležanja sem se vzela v roke. Dva tedna sem borbala iz dneva v dan in se bojevala z nihanjem razpoloženja. Trenutno se počutim kar ok. Črne misli me več ne obdajajo, ampak pretiranega veselja do vnovičnega materinstva pa tudi ne občutim...

Zelo sem ti hvaležna, da si napisala svojo izkušnjo. Zdaj vidim, da očitno hormoni delujejo tako močno in pri nas depresivnih negativno, zato je lahko marsikatera odločitev sprejeta v takšnem stanju lahko napačna.

Hvala še enkrat!



(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
25.1.2009 19:57:28   
loveforever
ANONIMEM tudi meni je zelo hudo zate in še vedno ne razumem nečesa.... KAKO LAHKO NA FORUMU KRITIZIRAJO IN TE NEKATERE CELO NADEREJO!" mislim da tu gor ni noben moški prijavljen da bi nas zajbavo. če smo prave ženske mislim da si moramo v vsem pomagat v dobroh butastih in slabih stvareh. zato smo tu, da si povemo, zato da pojamramo in da delimo svoja čustva. sej ne more iti vse gladko. nikjer ni šlo in tudi tu ne bo. zelo hudo mi je zate in upam da boš na to lehko nekoč pozabila in te bo nekoč nosečnost osrečila kot osrečuje nas!!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
30.1.2009 17:07:07   
Anonimen
Pozdravljene.
Morm priznat,da me je pozitivno presenetil vas odziv. Skratka spet sem pricakovala kritike. Res sem vesela,da sem mogoce kateri pomagala. In tudi lepo se mi zdi,da si v taksnih trenutkih stojimo ob strani ceprav se ne poznamo,ker vcasih se je lazje zaupati nekomu,ki ga ne poznamo.
Naj se povem,da mi je nekako iz dneva v dan lazje,da mi partner stoji ob strani in je tudi ponosen name,ker delim svojo zgodbo z vami.
Drugace pa zdaj zaenkrat ne planirama nove nosecnosti,ker je se nekaj straha v meni ce se mi bo vse ponovilo zato zdaj redno obiskujem psihiatra in se pocasi pripravljam na dan ko bom pripravljena fantu podariti najlepse darilo na svetu-otroka.

Zato drage moje vse,ki se najdejo v mojem postu prosim,da naj najdejo pomoc ker sedaj vem,da drugace ne gre-saj pri meni ni slo. Konec koncev se splaca pretrpeti in premagati depresijo.
Lp

(odgovor članu loveforever)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
1.2.2009 10:58:45   
Maja T.
Joj punce kaj ste morale dati skozi user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image ...

_____________________________

ZARA - 08.07.2008

Nemogoče pomeni le, da vam bo vzelo nekaj več časa, kot ste načrtovali

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: NOSEČNIŠKA DEPRESIJA
4.2.2009 17:47:31   
kodrana
žal mi je.. tako trpljenje je res neznosno, sama vem.. ker sem dala to čez. mene je pravzaprav doletelo v drugem tromesečju. že v prvem je blo kriza, ko mi je razpoloženje grozno nihalo in sem stalno jokala. v tretjem tromesečju pa je bila tesnoba in strah prevelik. tako tudi pritisk. bila sem obsedena. pristala v P. in tam grozno trpela. muke. sprožen porod. spet neskončne skrbi. in ko sme prišla domov nič boljše. poiskala sme pomoč. začela jemat antidepresive. sedaj bo kmalu 9m od poroda in še vedno nisem čisto ok. je pa strah in stiska veliko bolj obvladljiva.

jaz sme mislila,da mi bo uspelo brez zdravil. da bo vse ok, ko pridem domov. pa ni bilo. bilo mi je grozno. napetost v meni ni popustila niti za minuto. tiste, ki ste doživele depresijo, veste, kaj je to. ni to žalost, ki se jeo odžene. to je bolezen. bolezen za katero obstaja zdravilo.

držite se. pa čim več poguma. ker ga potrebujemo. jaz in ve drage moje.


_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

(odgovor članu Maja T.)
Neposredna povezava do sporočila: 10
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





11 dih jemajočih fotografij PORODA DOMA!
Porod doma pomeni absolutno prevzemanje odgovornosti, vračanje k naravi in ??izkazovanje ženske moči – te fotografije to...
Kaj vzeti s seboj v porodnišnico?
Da česa ne bi pozabili, smo vam pripravili spisek stvari, ki jih vzemite s seboj v porodnišnico.




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?