oka
|
IZVIRNO SPOROČILO: Saralina
Pri hčeri je bila zaznana disleksija. Čakamo na odločbo za učno pomoč. Pri šolskem delu vidim, da se "izgubi" ne folga sledit, pozabi stvari. Sama dojemam, da hodim še enkrat v šolo. Potrebno jo je kontrolirat za vsako podrobnost. Stvari pozablja, odlaga na zadnji čas. V beležko si ne piše. ker si bo zapomnila - tako si zastavi- a tako kaj izpusti seveda.
Priznam  da sem na robu potrpeljenja, zjutraj zelo težko vstane, lovi zadnje minute..... Meni je to zelo naporno in utrujajoče...
Vmes je še tetka puberteta- hitro so solze, če zastavimo bolj na "oštro"! Se še katera prebija čez kaj takega? ;((
Pri nas se srečujemo oz. smo se že dodobra spoznali z disleksijo. Je podobno kot opisuješ ti. Sploh ta raztresenost. Ponavadi je razlog za to, da gresta disleksija in motnja koncentracije z roko v roki. In kot opisuješ bi rekla, da je pri tvoji hčeri ravno to še dodatni problem. To da se med delom zgubi je posledica tega, da ji v določenem trenutku zmanjka koncentracije ali pa je vsega preveč in enostavno ne more slediti več. TAkrat, ko to vidiš je dobro, da jo umiriš (predvsem ostani sama mirna) in popelješ nazaj v delo. Ko delata doma poskrbi, da bosta delali vedno na istem mestu ob približno istem času, predvsem pa ne tega počet z naveličanostjo ali kreganjem, ker tako ne bosta nikamor prišli.
Ja imaš občutek, da moraš vedno kontrolirati, gledati pod prste itd, itd, itd. Ampak to bo počasi minilo. Pomembno je predvsem, da se otroku pusti, da tudi sam razvije kompenzacijske metode. Verjemi, še vsak z disleksijo jih je razvil. Primer je npr. poštevanka. Pri dislektiku je dejansko največja težava učenje na pamet in naša madam je razvila svojo metodo za učenje poštevanke in je enako hitra kot ostali, le da ona to ne dela na pamet ampak si zapomni določene številke potem pa odšteva in prišteva. Nekateri bi rekli, da poštevanke ne zna, ker je ne zna na pamet ampak to je že druga tema.
Drugo kar je zelo pomembno je sodelovanje med teboj in učitelji. Jaz sem vsak teden ob petkih v šoli, kjer mi razredničarka pove kje so težave, kaj ni naredila, kje ji še manjka... Na tak način sem ji onemogočila "foliranje" saj je bila prva kompenzacijska metoda tista, po kateri se je dobro znala izmaknit delu, poleg tega pa bolj vem kje ji še manjka, saj je včasih znanje doma "boljše" od znanja v šoli. Pa pogovori s specialno pedagoginjo so tudi dobri. Ko ji bo dodeljena dodatna pomoč jo bo ona učila po malce drugačnih metodah oz. z dodatnimi pripomočki. Dobro je, da poznaš tudi te metode in jih potem izvajaš še sama doma.
Redno naj vsak dan vsaj deset minut bere na glas, če se le da naj ima zraven neko barvno ravnilo, da z njim sledi črkam. Naloge če vidiš, da jih ne zmore delati v enem kosu naj dela z vmesnimi kratkimi odmori in nikoli ji raje ne naštevaj vnaprej kaj mora še narediti, ker bo v njeni glavi nastal kaos. Meni je npr. specialna pedagoginja svetovala da ko vadi pisanje oz. prepise, da prepiše štiri stavke, da naj reši deset računov. Ni poanta v količini ampak v kvaliteti in na tak način ji ne priskutiš učenja, saj bo dojela da tisto dodatno delo ni kazen ampak pomoč in ko bojo rezultati dobri bo veselje. To velja za dodatno učenje, domače naloge pa pač morajo biti narejene in tam ne sme biti pardona.
Dodatna pomoč ni in ne sme biti potuha. Ravno tako so mi mimo komentarji, da bo to potuha in da imajo otroci potuho pri pisanju kontrolnih nalog in da dobivajo boljše ocene za neznanje. To ni res in tega ne smeš nikoli verjeti (ker to boš poslušala). Zavedaj pa se, da samo tistih nekaj ur na teden dodatne pomoči ne bo dovolj, da ne bojo naredile čudežev ampak, da bosta morala z možem redno vsak dan sedeti z njo pri pisanju domačih nalog in dodatnih vajah. In nikoli ne smeš namesto nje narediti naloge (niti polovico stavka ne) pa če se ti zdi, da jo dela še tako dolgo.
Uf o tem bi ti lahko še in še napisala. Je kar veliko dela predvsem pa mirnih živcev. Ampak pri nas se že kažejo rezultati. Tudi v vedenju in organiziranosti. In ne skrbi marsikateri dislektik je v življenju dosegel veliko. Bo pač potrebno malce več dela in doslednosti ampak je vredno.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Podpis pod patrino. 
Mi ustajamo ob šestih, pogledata jutranje risanke na POP, zraven kakšno malenkost pozajtrkujeta, potem se gresta približno ob sedmih pripravit. Do pol osmih smo ponavadi zrihtani. Ko smo ustajali ob sedmih, je bila to prava živčna vojna, da smo se spravili od doma do osme ure (pa nista zajtrkovali in risank gledali). 
. Tako se počuti tvoja hči. Je pred zidom, ki ga zaradi svoje nemoči trenutno ne more preskočiti, ti pa zaradi premalo smernic ŠE ne moreš dovolj pomagati.
