Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: blaža IZVIRNO SPOROČILO: Ankica. Joj, to je pa čist odvisno od posameznika. Jaz sicer nagrajujem samo sebe , samo recimo meni denar ne pomeni toliko, rabim ga toliko, da imam en osnovni občutek varnosti, mi pa je zelo fajn, da nimam nobenih težav biti doma, če tamali zbolita (al pa jaz). Meni bi to kot zaposlenemu drugje veliko več pomenilo - fleksibilnost, kar se tiče delovnega časa. Ali pa da bi lahko prihajala v službo ob deset_ih namesto ob sedmih (mi jutranje spanje veliko pomeni ). Al pa recimo, enim je zelo pomembno, da se jih pohvali, se jim pove, da so pomemben del delovnega procesa. Eni pa pač radi vidijo denarčke na računu. Enim je fajn, da šefi zorganizirajo delo tako, da proces lepo teče, da je vzdušje prijetno in jim je to največja nagrada. Še najbolj fajn pa se mi zdi, da se vsakega posameznika vpraša, kaj mu veliko pomeni, kaj rabi in pričakuje ter se potem tega tudi drži. Da greš lahko na bolniško zase ali za otroka je itak tvoja pravica, to ni nagrada, če ti šef dovoli. da pa šef uredi da delo lepo teče, da je vzdušje primerno je pa itak pobožna želja vseh in se mi to ne zdi neka nagrada. Moraš razumeti v kontekstu: imam svojo firmo in lahko brez težav delam tudi od doma. Al pa zvečer. Al pa danes nič in jutri ful. Lahko se popolnoma prilagodim našim potrebam - fleksibilnost mi je fajn. Kar pa si marsikdo danes ne more. Recimo, vsem pripada bolniška ob bolezni otroka, sam vidim v vrtcu in pri kolegicah, da marsikateri starš ne more kar samoumevno ostati doma, ko otrok kašlja, ker to pomeni mobing v službi, tečnega šefa, ki se zdira, tečne sodelavke, ker morajo prevzeti njihovo delo... in kar nekaj mojim kolegicam bi zelo veliko pomenilo to, da jim bolnišk v službi ne bi metali naprej, da jim tega ne bi očitali. Tako pa hodijo v službo s cmokom v grlu in niso ravno motivirane. Če ti šefi težijo ali se derejo nate (pa tega ni tako malo), ker naj bi naredil neko napako, potem ti je umirjeno okolje, kamor z veseljem prideš v službo, nagrada. Ali pa mogoče tebi ni, nekomu drugemu pa je.Motivirajo nas različne stvari. Recimo pri možu v bivši službi: njemu je bilo najbolj fajn, če je dobil ekstra finančno spodbudo, ker je imel zelo dober promet. Njegovi sodelavki je pa veliko več pomenilo, da jo je šef pohvalil. Bila je čist srečna s svojo povprečno plačo, samo da se je počutila sprejeta v okolje. Sem nedolgo nazaj poslušala eno oddajo, kaj motivira ljudi in so ugotovili, da denar motivira le do določene mere. Recimo če dobivaš plačo 400€, potem vsak mesec živiš v strahu, če bo šlo čez ali ne. Motivacija ne bo velika, ker bo posameznik imel preveč skrbi. Če dobiš plačo 1000€, potem je to že kar fajn cifra, imaš določeno zagotovilo, imaš svoje ideje, če imaš ok šefa, ti bo omogočil te ideje uresničit,... ampak zanimivo: tisti, ki bi dobil plačo 5000€, zaradi tega ne bi naredil čisto nič več kot tisti s plačo 1000€. Za motivacijo bi rabil druge stvari. recimo izobraževanje. Ali karkoli že.
< Sporočilo je popravil Ankica. -- 5.1.2011 11:20:52 >
|