atteya
|
Vem, da je blo o spanju dojenčka zagotovo napisanega že mnoooooooooooogoooooooooooo, ker pa ne berem redno, je to šlo mimo mene. Prosim, če mi pomagate z nasveti in podobnim. Imam dobre 3 mesece starega fantka. Na začetku je en mesec kar pridno spal in bil miren, zdaj pa je vedno huje. Z možem sva kot dve cunji, saj v enem tednu spiva (predvsem jaz) največ 35 ur. Podnevi otrok spi 2× po cca 15-30 minut, zvečer gremo spat med 23 in 1h in spimo nekje do 5.30-8.00, vmes se pa dva do štirikrat dojiva. Otroka samo dojim. Zaspi izključno in samo ob sesanju dojke. Sam se ne uspava nikoli, ne zaspi niti ob prepevanju, niti ob glasbi, ne ob nošenju okrog, ne ob crkljanju. Če že zaspi, ne sme zapihat niti sapica zunaj, da se ne zbudi, pa tudi takoj, ko ga pustiva samega in že trdno spi, se zbudi, kot da čuti, da je sam. Spi v družinski postelji, ker v svoji ni šans, da bi spal. Redno je čist, suh, sit, ne zebe ga, ni mu vroče... (Za)spi pa vseeno ne. Res je imel od začetka krče, zdaj pa tega naj ne bi imel več. Poskusila sva ga že pustit, da bi zaspal, pa je jokal doooooooolgooooo. Na koncu po kaki debeli uri ali dveh neprestanega joka, je jokal že tako, da sem mislila, da mu niti ne bo uspelo več vdihniti, postal je popolnoma zaripel v obraz in brez zraka, oči in obrazek ves moker od solz... Takrat sem ga enostavno morala vzeti k sebi in ga "priklopit" na dojko, da je zaspal. Si predstavljate v kakem položaju se dojiva, da mi ga potem, ko zaspi ni treba premikat in da se ne tiščiva skupaj drugače kot z dojko in on z usti? Kaj naj še poskusim in naredim, da bi otrok več spal in sploh, da bi (sam) zaspal? Sem že tako utrujena od tega nespanja, da sem počasi ponoči že tako jezna na otroka, da nanj celo povzdignem glas, potem sem pa še vse dni utrujena, razdražena in slabe volje in to potem tudi postaja vedno večji problem v zvezi. Dobro, da me mož tako sploh prenaša že 3 mesece . Pomagajte, prosim!!!!!!!!!!!!!!!
|