atteya
|
Post je dolg, da je kaj, pa vendar vzemite si čas in ga preberite, kajti NUJNO potrebujem kakršnokoli pomoč!!!
Verjeteno bom tu prva, ki bo ali pa si bo vsaj upala priznati, da je obupala. Jaz ne morem več. Poskusila sem že vse napisano, za te dni ostane le še dojenje po steklenički v posteljici.
Rezultati poskusov uspavanja so sledeči.
Duda - ni šans, če mu jo tlačim v usta, mu gre na bruhanje, kar se zelo očitno vidi.
Ninica - jo prime, da v usta in vrže stran al pa si jo položi na obraz, pa je potem zarad tega nemiren (ima prav kupljeno ninico, plišasta zajčkova glava, trup je pa kot robček), tud plenička kot ninica ne deluje, čeprav sva jo zelo dolgo uporabljala za podložit glavico.
Pustila sem ga že jokat dokler ni zaspal, pa je bil tako bogi, da bi kmalu jaz znorela zraven. Delovalo je samo enkrat in nikoli več.
Uvedla sem dnevno spanje, ki sicer ni problem, a zaspi na zizi in bog ne daj, da se potem tri ure premaknem s postelje oz. kavča, ker se takoj zbudi.
Poskusila sem z večernim ritualom. Deloval je enkrat, pa še takrat prekleto slabo.
Spat hodiva prej, okrog 20h (popoldne mi do 18h spi), pa mu ni do spanja in z jokom vztraja do 22 ali 23h, tako da je čisto vseeno. Včeraj me je križ bolel, ko sem bila na pol sklonjena zraven posteljice skoraj dve uri, ga božala, mu pela, držala ninico, ga masirala...
Popoldanski sprehodi, pa ugasnjena luč, pa brez pogovorov, je sit, preoblečen, je na toplem, prezračenem...
Poskusila sem tudi z neke vrste povijanjem in sem mu rokice stlačila pod odejo in odejo tesno zatlačila ob robovih in je delovalo, spal je 6,5-7 ur, ampak samo enkrat, naslednjič smo se že tako drli, da je blo za znoret.
Enostavno ne gre in ne gre.
Včeraj sem sama bolj jokala na koncu kot pa Liam, ki se je že histerično drl, da se je že kar davil.
Ponoči, ko je končno zaspal, sem pa jokala kot dež.
Kaj hudiča delam narobe, da nič ne pali???!!! Pa, OK, če bi to ble samo noči take, bi verjetno preživela, ampak...
čez dan ga je še vedno treba nosit okrog in mu posvečat 120% pozornost. Igrače ga sploh ne zanimajo, sedel ne bi, ležal še manj, pri miru noče bit, po novem začne jokat celo potem, ko ga nekaj časa nosiva v naročju (pol pa res ne veva več kaj še naredit, da bo zadovoljen). Malo stvari narediva z možem, stanovanje je kot, da bi padla bomba, kuham samo še na hitrico, jem hitro, izgubljam apetit in voljo do življenja. Toliko stvari sem rada počela, pa zdaj ne morem nič. Z možem nimava časa drug za drugega in za skupne trenutke, saj se mora vedno nekdo ukvarjat z njim. Če je s kom drugim, sem živčna takoj, ko začne jokat. V glavnem živa polomija.
Sem kronično neprespana, utrujena, tečna, zajedljiva, živčna, razdražena in očitno tudi hudo depresivna. Včasih me ima, da bi malega dala na kavč, zaprla dnevno sobo, se usedla v avto in se za dlje časa odpeljala daleč stran, da ga ne bi slišala.
Ne narobe razumet - imam ga rada, obožujem ga, zanj bi dala in naredila vse, on je moj zaklad in še enkrat bi se odločila zanj, če bi se morala. Je zaželjen in ne vem kaj še vse, toda... tudi jaz sem (žal) samo človek, ki ima svoje nujne potrebe. Si predstavljate, da včasih ne morem niti na WC?
Če je kdo tu pripravljen posodit kako knjigo o tem kako otroka umiriti, uspavati, bi bila zelo hvaležna. Prebrala sem že mnogo reči na to temo, a nič uporabnega, vsaj deluje nič in pomiri me nič
Sem pred časom brala članek o spanju v par let stari reviji moj malček, pa je uvod napisan nekaj v smislu: Vaš malček ne spi in ste utrujeni, brez volje...blablabla... dobrodošli med milijoni takih staršev. A to naj mi bo zdaj tolažba, al kaj? Juhuhu, sem ena od milijona in nisem edina in zdaj sem pomirjena!!!!!!!!!!!!!!!!!! Katastrofa!!!!!!!!!!!!!!
Pa tudi tolažba, saj naš je tudi bil tak do nevemkaterega meseca, potem se je pa uredilo, mi niti najmanj ne pomaga, ker če bo tak moj še pri osmem mesecu, potem bom takrat jaz zagotovo že tri mesece v norišnici.
Enostavno več ne gre tako in ne vem več kaj naj naredim. Zavedam se, da potrebujem strokovno pomoč zaradi sebe, vendar ob tem, ko dojim, si antidepresivov ne morem privoščiti, saj želim za Liama vse najboljše in trenutno je to moje mleko.
Materinstvo je res najlepši in najdragocenejši poklic na svetu, a če bi se dalo, bi dala odpoved. Vsaj trenutno, pa čeprav je Liam eden verjetno najbolj zaželenih otrok na svetu.
< Sporočilo je popravil atteya -- 7.1.2007 16:46:37 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.. ampak potem nasledno te spet vržejo na realna tla... 
.
