Forum Zanositev: Moje težave

Nahajate se:

Forum > [Zanositev] > Težave z zanositvijo > Moje težave

Uporabniki na tej temi: nihče

Natisni

Stran: [1]

Uporabnik

Sporočilo

<< Starejša tema Novejša tema >>

Moje težave
11.11.2008 17:42:50

Anonimen

Pozdrav vsem portalovkam, mamicam in tistim, ki bodo to šele postale.

Pred dobrima dvema letoma sva s partnerjem, s katerim sva že skupaj kar nekaj let pričela delati na dojenčku. Nikoli nisem dvomila o svoji plodnosti, saj se mi je to zdelo nekaj za žensko primarnega. Meseci so tekli mimo, midva sva pridno delala, dveh črtic pa od nikoder. Vse prijateljice okoli mene so v teh dveh letih zanosile brez problema, samo pri nama se je zataknilo. Začela sem prebirati vso mogoče čtivo, obiskovala a-ž portale na to temo, iz meseca v mesec spremljala svoje ovulacije z ovul testom, imela spolne odnose kot, da se dogovarjam za sestanek, pila vitamine, folno kislino, itd. Dveh črtic pa od nikoder.
Nato sva začela odgovore iskati pri ginekologinji. Nekaj mesecev sem jemala Klomifen. Partnerju so pregledali spermo in je vse BP, mene pa so poslali na histero in laparoskopijo, kjer so našli nekaj izrastkov in majhna endometriotična žarišča, ki so jih tudi odstanili.
Sedaj je prvi mesec spolnih odnosov po operaciji naokoli in čakam in čakam. Do menstruacije me loči še nekaj dni in v spodnjem delu trebuha čutim, da je ponovno v prihodu.
Vse to me skrajno razjeda, postajam brez volje, brez elana, ob pogledu na moje srečne prijateljice z vozički me kljub temu, da jim globoko privoščim njihovo srečo, stiska v prsih. Doma jokam. Se mi zdi, da sem sama kriva za najino nesrečo, saj sta moje življenje in moj karakter bolj podobna roller-coasterju. Imam zelo zahtevno službo na vodilnem položaju, v sebi non-stop nekaj analiziram in tuhtam. Hočem povedati, da se ne znam umiriti niti za trenutek. In vedno bolj verjamem, da sem sama kriva za najino težavo z zanositvijo oz. neplodnost, ker mi moj način življenja in res silna želja oz. potreba po otroku onemogočata, da bi se prepustila.
Kako se soočate s temi dolgimi meseci čakanja na + ali -, kaj vam pri tem pomaga? Ginekologinja mi je svetovala, da psihično narediva otroku ad acta, ampak to za naju v praksi ni možno.
Konec leta sva v Ljubljani dogovorjena za prvi posvet o eventualnih možnostih IVFa. Vendar kot vem, so čakalne dobe zelo dolge, tudi do leto dni in več. Jaz pa stara 32 let.
Je katera po operaciji endometriočnih žarišč in izrastkov kmalu uspešno zanosila?
Za kakršnikoli nasvet bi vam bila oba resnično hvaležna.
Hvala in srečno vsem!
Maja

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 12.11.2008 15:06:13 >

Neposredna povezava do sporočila: 1

RE: Problem z zanositvijo
11.11.2008 17:58:40

sasika

Jaz ti ravno iz prve roke o tem ne morem govoriti. Vem pa za moji dve koligici, ki sta se trudili ena 6 let, druga 10. Pa sta skoraj že obupali. Po neštetih umetnih oploditvah in groznih posegih sta sedaj obe mamici ljubkih malčkov. Oba sta pa nastala po naravni poti in čisto nepričakovano. Zato ne obupuj in ne krivi se, ker nisi čisto nič kriva. So stvari na katere ne moreš vplivati. Kar si naredila do sedaj je že ogromno. Si zdrava mlada ženska in kar lahko nardiš je edino to, da čim več seksaš in pri tem uživaš in ne jemlji tega kot službo ampak kot sproščanja in izkazovanje ljubezni. Saj to tudi je, ne. Pa še z nami se pogovarjaj. Mi tudi sedaj delamo drugega otročička in čakamo rezultate. Bo kar bo, ne. Ne skrbi, res bo vse ok. priporočila bi ti kakšen hobi, ki bi te sprostil.Kakšna telovadba, nakupovanje user posted image

,... Bom držala pesti zate, res!!!!!

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 2

RE: Problem z zanositvijo
11.11.2008 18:00:09

Rakica_80

Draga Maja user posted image

te čisto popolnoma razumem in vem v kakšni si situaciji, kot vse druge punce tukaj gor. Vse se borimo z meseca v mesec, s pričakovanjem na magičen plusek, ampak žal za nekatere je to zelo težka preizkušnja.
Kot praviš, da si lih pred posvetom za IVF, je to že daleč in z upanjem na čim prejšnjo user posted image

Leta minevajo hitro in VEM kako hitro, z lastnih izkušenj.
Tudi midva se trudiva že leta, ampak je prišel tudi za naju čas, saj sem tudi jaz pred postopkom IVF.
Če si že dogovorjena za IVF in imaš vse preglede opravljene, hormoni, spermiogram, Hsg, Laparo, Histero, neboš dolgo čakala. Če od tega navedenega nimaš, mislim da je ena doba čakanja user posted image

No jaz ti želim vso srečo in da čim prej poviješ malo štručko user posted image

Lep pozdrav!

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 3

RE: Problem z zanositvijo
11.11.2008 18:56:12

Anonimen

Maja, kot bi brala svojo zgodbo.. Imela sem laparo pred 3 meseci, odstranili majhno endometrično žarišče, ostalo vse OK. Za user posted image

se prav tako trudiva že 2 leti in sem nekako upala, da nama uspe v teh 3 mesecih po laparo. user posted image

Jaz se sicer še vedno tolažim, ostajam vsak mesec ob spoznanju, da nič ne bo, optimistična, a se bojim, da dolgo več ne bom.

Težko je živeti z vsakomesečnimi razočaranji, medtem ko je okoli tebe toliko novih user posted image

, ki se z veseljem pohvalijo, da je ratalo takoj.

Me pa še vedno tolaži misel, da so ženske, ki so se trudile še dlje kot sem se do sedaj jaz in da tudi name čaka ta najsrečnejši trenutek.

Be strong - nekoč, ko bova najmanj pričakovali, se bo zgodilo!!!

(odgovor članu Rakica_80)

Neposredna povezava do sporočila: 4

RE: Problem z zanositvijo
11.11.2008 20:40:45

ANABOJAN

maja
še ena ki te razume. Laporo sem imela 8 avgusta in vsak mesec od takrat nestrpno čakam na magični pluske, ustvarla sem si že vse možne znake a vedno brezuspeha. Bojim se da je tudi ta mesec šel po zlu (obstajajo le še tisti trijej optimalni meseci za zanositev). saj so njbrž tudi tebi rekli da je 6 mesecev po lpor. njvečja možnost zanositve. A kljub temu da sem včeraj naredila test in je negativen še vedno upam, vse dokler ne prikaplj tista vešča. Sicer se trudiva že res dobro leto, ki se mi je full vleko predvsem iz meseca v mesec, kjer gospoda M pridejo vsake 35 do 40 dni, če pa si še kakšne ektra znake namišljam pa celo do 50 dni.... Skratka na laporoskopiji manjša žarišča endometrioze in PCO. Poleg tega mam HPV ki mi dela resne težave (kljub večim posegom). In prepirčana sem da ja za včein kriva moja Stresna služba (za katero imam že občutek) da ji sploh nisem kos in da sem nesposobna in moje precej zakomplicirano življenje!!!!! In potem mam občutek da sme prw za vse nič vredna in se začnem smilt sama sebi, in pol pridem sem gor in me punce spet malo dvignejp.... tako da hvala vsem... iz srca....
Maja skupaj smo močnejše in gremo v nove boje, tako da ti se kar oglasi, ko je njabolj hudo ...
pozdravček in objemček od ane

_____________________________

_________________________________________________
Upanje je zadnje kar umre.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 5

RE: Problem z zanositvijo
11.11.2008 22:57:49

Ylenia

no jaz sicer v zadnjem casu nisem imela kaksnih posegov, 5 let nazaj pa. pa sem zdaj kao v najlepsih letih in popolnoma zdrava, pa mi tudi se ni ratalo zanosit. res da na tem delava sele nekaj mesecev, ampak hocem ti povedat da ni tko velik takih ki jim rata v prvo! ne se pocutit nesposobno, ker od tega ni nobene koristi. ko se bo zgodilo to srecno naklucje pa upam da bos cimbolj uzivala in se mela fajn!

(odgovor članu ANABOJAN)

Neposredna povezava do sporočila: 6

RE: Problem z zanositvijo
12.11.2008 7:37:44

barbaraj

Jaz te tud razumem, kot bi brala svojo zgodbo. En velik user posted image

vsem ki ste na istem in s pokončno glavo naprej, kajti tudi nam bo uspelo.

(odgovor članu Ylenia)

Neposredna povezava do sporočila: 7

RE: Problem z zanositvijo
12.11.2008 8:27:50

Anonimen

Pozdravljene,

resnično hvala punce. Sedaj se samo še sprašujem, zakaj sem toliko časa odlašala z izlitjem čustev in svoje situacije na ta forum. Vaši odgovori so res pomagali in vesela bom še kakšnega.

Vidim, da res nisem sama.

Želim vam prelep dan,

Maja.

(odgovor članu barbaraj)

Neposredna povezava do sporočila: 8

RE: Problem z zanositvijo
12.11.2008 8:52:50

Anonimen

Kot prvo ne obupaj,pa ne bit žalostna pa v skrbeh in ja vem lažje je govorit kot pa to naredit,vendar bolj boš dobre volje pa tko potem se bo tud več hormonov sproščal pa tko naprej.Tko kot so predhodnice že rekle redkim uspe v prvo zanosit,zdej pa poglej to še iz svetle strani zvečer se s partnerjem posvečata en drugmu in zvečer zmeri kej drugače naredita in vama bo že to vlilo mal več upanja in sproščenosti.Ne vem recimo zvečer musko prižgi pa kakšno pisemce mu napiši pa tko in potem bo šlo lepo naprej.Tudi ti boš srečka nosečka in ko boš,boš vedela da je dete iz resnične ljubezni,zaupanja,vztrajnosti in radosti narejen.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 9

RE: Problem z zanositvijo
12.11.2008 14:17:22

VRTNICA84

Maja!

Ne znam ti dat pravega nasveta. Tudi moja sestra se trudi vendar ji ne uspe. Ima vse, kar si želi. Pa ji ne rata.
Sedaj pa ti bom povedala eno resnično zgodbo.
Moja soseda se je veliko let zdravila za neplodnost. Bila je na vseh preiskavah in na umetnih oploditvah. Vendar vedno zaman. Zdravniki so obupali in so ji rekli, da se naj sprijazni, da ne bo mogla imet otrok. ONa se je z tem sprijaznila in ni razmišljala več o tem. Sedaj pa ima pri 40, doma ljubko punčko, ki je stara že 4 mesece.
Hočem povedat, da ne obupaj. Ne prelagaj krivde na sebe.
Pošiljam ti nešteto user posted image

. Ter ti želim, da kmalu zagledaš +.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 10

RE: Problem z zanositvijo
12.11.2008 16:37:21

sončekm

Maja, tudi jaz čakam drug teden na laparoskopijo. Tudi pri nama se ne prime, ampak vedi da tukaj zelo veliko vpliva psiha. Ne se tok sekirat. ne tok razmišljat , analizirat, ker vse samo poslabšuje. Vem da je hudo, tudi jaz sem občasno depresivna in jokam, ker enostavno ne razumem, kako lahko nekdo zanosi ponesreči, mi ki se trudimo eno ali več let, pa nič. Mene moj user posted image

vedno krega, da naj se ne sekiram in obremenjujem, ker ne bo bolje. Sama sebi škodujem... Zato Maja, sprosti se, uživaj in veselo user posted image

. Če je vse ok s tvojim dragim, tebe so že nekaj "porihtali", potem bo. Vsak čas... Samo misli pozitivno, psiha vse uničuje, verjemi.
Ko sem jaz vsa žalostna zaradi tega se ne znam potolažiti, druge je lažje. Ko bi moj tole zdajle brav ne bi verjel, da nekoga znam takole tolažiti, sebe pa ne. ko je najbolj hudo se zjoči sama ali s svojim user posted image

, potem pa spet glavo pokonci in veselo naprej!!!! Ok?
Držim pesti!!!!!

(odgovor članu VRTNICA84)

Neposredna povezava do sporočila: 11

RE: Moje težave
15.11.2008 16:49:24

golobica82

Pozdravljena!

Popolnoma te razumem. Vsi okoli hodijo z vozički, nasmejani,... Vse prijateljice te kličejo in povejo..."ej a veš, da čez nekaj mesecev pričakujeva otroka..." ...ti pa se kar nič...Čisto razumem. Jaz jim tudi vsem privoščim in želim vse najboljše, vendar me pri vsaki, ki mi to pove kar stisne v želodcu. Vedno se potem zjokam, ker mi je hudo. Pol pa še čisto vse rečejo, da sploh ni bilo načrtovano.
Midva z možem sva se šele sedaj odločila za preisakve. Jaz sem dala prve uz skozi, moram it ponovno, ker ni dorečeno še kaj je. Čakam tudi na hormonske preiskave.
Kar se pa tiče tega - odmisli in bo bolje - vsem lahko iz lastnih izkušenj povem ZAME TO NI MOGOČE. Če si nečesa, kar je za veliko večino samoumevno, zelo želiš, ne moreš tega kar odmislit. Tudi če se na zunaj delamo trdne, smo znotraj krhke in ranljive. Vsaj pri meni je tako.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 12

RE: Moje težave
15.11.2008 19:44:32

Anonimen

Golobica,

točno tako je, kot si sama dejala. Nekaj tako samoumevnega in se je zataknilo. Vsi govorijo, da naj potrpim, saj bo. Lahko je dajati nasvete, težje jih je uresničevati.
Težko je, posebej, če vse to povrhu prizadene še partnerski odnos. Midva sva trenutno v kar težki situaciji, kljub temu, da se resnično močno ljubiva. Takšna stvar kot je neplodnost, začne porajati dvome o marsičem, tudi o stvareh, za katere si bil prepričan, da so neomajne.

Ena portalovka je zadnjič dejala, da je optimalen čas za zanositev po laparo in histeroskopiji 6 mesecev. Naju čaka tako še 5 optimalnih mesecev.
Poleg tega sem drug teden naročena na akupunkturo za zdravljenje neplodnosti tako, da res poskušam na vseh koncih in se borim.

Tudi tebi želim srečno. Koliko časa pa se že vidva trudita?

Lep pozdrav,

Maja.

(odgovor članu golobica82)

Neposredna povezava do sporočila: 13

RE: Moje težave
15.11.2008 22:43:04

golobica82

Upam, da nam bo res uspelo. To ni fraza, to resnično upam in si želim.
Maja napisala si, vsi govorijo naj potrpim,... meni te besede nič več ne pomenijo. Ko si v tej situaciji težko sprejmeš besedo - potrpi, pa bo, ali pa odmisli, sprosti se... Za nekoga, ki se s tem bori, najprej sam s sabo, nato z okolico in partnerjem je to nekaj težkega, težko uresničljivega,... Velikokrat se zgodi, da se res potem omajejo odnosi v paru. Midva z možem se trudiva leto dni. Sama v sebi sem potiho priznala, da očitno bodo težave in sem se preselila iz želimo si novega člana v težave z zanositvijo;) Globoko v sebi pa le še verjamem, da bom nekoč mamica....

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 14

RE: Moje težave
16.11.2008 10:10:20

sončekm

Punce, vse smo na istem, nobeni ni lahko, še slabše pa je, če se po tem s partnerjem ne razumeta. Bistvo pa je, da dokler bo tako, tudi zanosile ne bomo, ker je pri tem pri večini prisotna psiha, to pa vemo da ne dela nič dobrega. Tega si enostavno ne moreš kar zbrisati iz glave in biti flegma, ampak lahko si samo pomagaš, da o tem ne razmišljaš preveč in se zamotiš s čim drugim. Ena članica je napisala, da ji je ginekologinja rekla, da naj si nabavi psa, da ne bo samo o tem razmišljala. Kar je res...
Tudi jaz sem bila na začetku obupna in tudi občasno sem še, sploh ko izvem da je katera znanka na novo noseča, ampak tudi moj dragi je k temu pripomogel, ker mi skoz zatrjuje, da s tem ne bom naredila nič, samo škodovala bom sebi in tistemu kar si želim. Res sem se, ko sem o tem razmišljala, sama slabo počutila, jokala in se spraševala zakaj mora biti tako, ampak sedaj čakam na laparo in se je veselim, ker potem upam naprej!!! Drugače pa tudi jaz jokam in se včasih ne morem potolažiti.
Punce, pogumno naprej, vsem nam bo uspelo!!!! V to moramo verjeti in držim pesti za vse nas....!!!! user posted image

(odgovor članu golobica82)

Neposredna povezava do sporočila: 15

RE: Moje težave
17.11.2008 22:50:46

*AnaL*

Lep pozdrav!
Punce, samo ne obupat !!!! Jaz vas čisto razumem, kajti tudi midva sva se trudila skoraj tri leta za tisti magični plusek. Tudi jaz sem bila na laparo in histero - sicer zaradi pregrade, pa so tudi meni rekli, da naj bi zanosila v prvih šestih mesecih po operaciji, pa žal ni bilo tako,... Nato sem dobila komifen za tri mesece in po zadnjem ciklusu in že obupavanju, da tudi iz tega ne bo nič končno zagledala +, tako da glavo pokonci in pogumno naprej... Vem da je težko in da vam je ob prihodu m hudičevo težko, vendar NE OBUPAT!!!!!
Držim pesti, da vam čimprej uspe zanositi!
L.p
Ana

(odgovor članu sončekm)

Neposredna povezava do sporočila: 16

RE: Moje težave
28.11.2008 18:45:42

druga

zdravo punce!

po nekaj mesecih premora se spet vračam na forum in tudi jaz sem šla iz želimo si novega člana na težave z zanositvijo :-(

ko sem brala vaše zgodbe, sem mi je zdelo, kot da bi brala svojo zgodbo. tudi midva z možem se že 2 leti trudiva zanosit...in nama ne uspe...

bila sem na ultrazvoku in je G videl razvijajoče se folikle, nazaj obrnjeno maternico in je rekel, da je vse super in ok ....po 2 letih pa sem spet bila na uz v času, ko naj bi imela ovulacijo in je rekel, da zgleda sploh nimam ovulacij, ker ni videl rumenega telesca....poslal me je na krvni test, moža pa na spermiogram....

problem pa je v tem, da se ne morem pripravit do tega, da bi šla na kakršne koli teste, ker bi si s tem priznala, da je z mano nekaj narobe, tako pa vsak mesec slepo upam, da nama bo le uspelo - medtem sem že prišla tako daleč, da vsak mesec jokam in se smilim sama sebi, pa tudi z možem seksama še samo zaradi potrebe in ne zaradi želje...počutim se že kot stroj, ki pa je nažalost pokvarjen...

ena izmed punc je omenila, da si je kupila psa in je pol dobila še sinka...najina psička pa je že stara skoraj 2 leti, dojenčka pa od nikoder....

povejte mi prosim, kak naj naredim, da se ne bom sekirala in vsak dan mislila na dojenčka, ki bi ga rada imela....

druga

(odgovor članu *AnaL*)

Neposredna povezava do sporočila: 17

RE: Moje težave
29.11.2008 8:32:52

sončekm

Druga živijo! Jaz sem ista! Lih tako jokam in se sekiram... ampak poskusi si dopovedat, da to ne bo pomagalo, ampak samo poslabšalo stvar. Jaz sem sedaj bila na laparoskopiji in pred to operacijo sem bila zelo mirna, ker sem jo komaj čakala. Po tej operaciji je G rekel, da sedaj bi, če bo sreča, lahko takoj ratalo, ker izgleda vse ok, in tut z user posted image

je vse vredu... in upam naprej. Zdaj sva z lubijem spet začela delat na user posted image

in čakam kaj bo. Če spet ne bo nič in bo težje kot si mislim bo spet eno veliko in ogromno razočaranje, ampak moramo bit močne. Nam bo že uspelo, menda ja, saj nam G še niso rekli, da za nas pa ni upanja. Ko pa bojo rekli, pol je pa druga pesem.
Drugač pa: le pojdi na tiste preglede, saj to ne pomeni da je s tabo nekaj narobe, pač malo te bojo pregledal in če bo kaj bojo zrihtal, pol pa bo "strojček" spet delal. Drži se in pejt na tiste preglede!!!!!
Držim pesti!!!!! Saj nam bo uspelo, boš videla, vse smo na istem!!!!!

(odgovor članu druga)

Neposredna povezava do sporočila: 18

RE: Moje težave
29.11.2008 22:16:10

druga

sončekm hvala za spodbudne besede....zdaj, ko se priblizuje čas ovulacije (še vedno sem prepričana, da jo imam, čeprav mi je ovulacijski testi še nikoli niso pokazali) sem polna pozitivne energije in sva z mojim dragim vsaki drugi dan zelo pridna...nekak sem se prepričala spet, da nama bo uspelo in ne smem pomislit kak bo, če bo spet prišla user posted image

.

smesno je, ampak nek občutek imam, da je zdaj končno prišel najin čas....

pa na preiskave bom tud šla...drugo leto, če do takrat ne bo nič

vsem nam "čakajočim" želim veliko sreče in čim manj nesrečnih dni, ko se približuje user posted image

druga

(odgovor članu sončekm)

Neposredna povezava do sporočila: 19

RE: Moje težave
30.11.2008 13:07:18

Anonimen

Draga Maja (soimenjakinja :),

res še ni za obupat... Naj ti da malo optimizma moja zgodba, ki je zelo podobna tvoji. Najprej služba, potem vse ostalo... Stres, norenje... Ampak mislim, da to običajno ni glavni razlog za nezanositev. Smo pač že v letih, ko bi nas pred 50-imi leti proglasili za stare :) In s tem imamo toliko manjše možnosti, razvijejo se razne težave, kot npr. endometrioza, miomi, ..., kar vse zmanjšuje možnost zanositve.

No, tudi jaz sem čez 30, truditi sva se začela pri 28. Najprej eno leto poizkušanja, ovulacijskih trakov, merjenja jutranje temperature... Pa nič. Potem HSG, spermiogram, hormonski testi, vse b.p. Svojo ovulacijo sem sicer imela, pa smo vseeno poskusili s klomifenom in tudi s hormonsko stimulacijo. Odziv super, samo prijelo se ni in ni. Nato sem imela junija histero in laparo, odstranili so mi zanemarljivo malo endometrioze. Čez poletje spet klomifen, pa še vedno nič.

Oktobra sem imela 1. IUI, zrelih 5 foliklov, pa spet nič. Novembra smo ponovili IUI z nekoliko več hormoni, pa sem staknila hiperstimulacijo (nabiranje vode v trebuhu, povečanje jajčnikov) in to kar močno, tako da sem končala na intenzivni, kjer pa so mi vsi govorili, da sem noseča (čeprav še 14 dni ni minilo od postopka). In glej ga zlomka, test je bil res pozitiven. Še danes ne morem verjeti...

Tako da ... Ni za obupat. Nekateri se moramo pač malo bolj potruditi, je pa potem toliko lepše.

(odgovor članu druga)

Neposredna povezava do sporočila: 20