petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anneda
Sem mlada raziskovalka in bom v kratkem zagovarjala magisterij. Do zagovora (še kak mesec) službo sicer še imam, po zagovoru se mi pogodba prekine. Prostega delovnega mesta na ustanovi, kjer delam ni. Ker sem vedela, da službe ne bo lahko dobiti, sem začela z iskanjem že zelo zgodaj. Tako sedaj že 15 mesecev iščem službo. Imam univerzitetno izobrazbo naravoslovne smeri, naslednji mesec bom zagovarjala magisterij. Poslala sem okoli 100 prošenj, javljala sem se na razne razpise, kjer sem izpolnjevala vse zahtevane pogoje, tudi na tiste s srednješolsko izobrazbo. Od teh približno 100- ih prošenj sem imela le 2 razgovora. V prvem razgovoru so se spotaknili ob moje 3 otroke, češ, da bom verjetno pogosto na bolniški, čeprav v življenju nisem bila še niti dneva, ne zase, ne za otroke, smo k sreči zelo malo bolni. Na razgovoru za službo te o tvoji družini ne smejo spraševati.
Na drugem jih je motila moja kratka delovna doba, saj imam pri svojih 33 letih, 3 otrocih, 2 diplomah in magisteriju le 5 let delovnih izkušenj (redno delovno razmerje, sem ni šteto študentsko delo od 15. leta naprej). Mislim, da je dolžina tvoje delovne dobe glede na današnje razmere čisto ustrezna. Na tvojo žalost je dvojna univerzitetna izobrazba (in več) v nasprotju s stanjem izpred nekaj let prej ovira kot prednost pri pridobivanju službe. Verjetno bi bilo drugače, če bi se prej uspela zaposliti in ob tem študirati. Obstajajo pa razpisi, kjer ministrstvo za visoko šolstvo podjetjem sofinancira prehod raziskovalcev iz javnih raziskovalnih ustanov v gospodarstvo.
V obeh primerih sem imela občutek, da imajo kandidata že izbranega. Je res večina razpisov, objavljenih na raznih zaposlitvenih portalih zgolj formalnost in je kandidat že izbran? Kako ste ve našle delo? Vedno sem sama šla osebno do delodajalcev, ki so me zanimali, ter se pozanimala, kaj konkretno počnejo, če rabijo kakšno pomoč oz. če imajo kakšno delo zame. Nikoli nisem resno iskala dela preko razpisov; samo enkrat sem se bolj iz radovednosti prijavila na razpis, a ker še nisem imela opravljenega izpita iz ZUP-a, nisem prišla v ožji izbor.
Pa, da ne bo pomote. Ni mi težko poprijeti za kakršnokoli delo. Trenutno poleg redne službe, ki se počasi izteka, pomagam v domačem podjetju pri čiščenju prostorov in prek avtorske pogodbe pišem bloge in poste za neko podjetje. Ampak tu ni nobene sigurnosti , ni zavarovanja, plačilo je majhno, neredno. Resnično sem žalostna in razočarana, saj sem vsa ta leta študija otrokom in sebi obljubljala boljše življenje in verjela, da dobim službo, ko doštudiram. Pa ne me narobe razumet, vem, da nisem edina, ki se ji je to zgodilo.
|
Natisni
..ampak tako, brez tiste prav energije, ki bi me pritegnila. Na nekaterih področjih je to lahko prednost, tam, kjer se išče umirjenost in stalnost, a skoraj ne verjamem, da z magisterijem iščeš strogo rutinsko in ustaljeno delo. 
