Moja zgodba o iskanju službe (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...



Sporočilo


Anneda -> Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 8:42:20)

Moram malo pojamrat, ne mi zamerit. Ker zdaj se pa že res sprašujem, če se to dogaja samo meni.

Sem mlada raziskovalka in bom v kratkem zagovarjala magisterij. Do zagovora (še kak mesec) službo sicer še imam, po zagovoru se mi pogodba prekine. Prostega delovnega mesta na ustanovi, kjer delam ni. Ker sem vedela, da službe ne bo lahko dobiti, sem začela z iskanjem že zelo zgodaj. Tako sedaj že 15 mesecev iščem službo. Imam univerzitetno izobrazbo naravoslovne smeri, naslednji mesec bom zagovarjala magisterij. Poslala sem okoli 100 prošenj, javljala sem se na razne razpise, kjer sem izpolnjevala vse zahtevane pogoje, tudi na tiste s srednješolsko izobrazbo. Od teh približno 100- ih prošenj sem imela le 2 razgovora. V prvem razgovoru so se spotaknili ob moje 3 otroke, češ, da bom verjetno pogosto na bolniški, čeprav v življenju nisem bila še niti dneva, ne zase, ne za otroke, smo k sreči zelo malo bolni. Na drugem jih je motila moja kratka delovna doba, saj imam pri svojih 33 letih, 3 otrocih, 2 diplomah in magisteriju le 5 let delovnih izkušenj (redno delovno razmerje, sem ni šteto študentsko delo od 15. leta naprej). V obeh primerih sem imela občutek, da imajo kandidata že izbranega. Je res večina razpisov, objavljenih na raznih zaposlitvenih portalih zgolj formalnost in je kandidat že izbran? Kako ste ve našle delo?
Pa, da ne bo pomote. Ni mi težko poprijeti za kakršnokoli delo. Trenutno poleg redne službe, ki se počasi izteka, pomagam v domačem podjetju pri čiščenju prostorov in prek avtorske pogodbe pišem bloge in poste za neko podjetje. Ampak tu ni nobene sigurnosti , ni zavarovanja, plačilo je majhno, neredno. Resnično sem žalostna in razočarana, saj sem vsa ta leta študija otrokom in sebi obljubljala boljše življenje in verjela, da dobim službo, ko doštudiram. Pa ne me narobe razumet, vem, da nisem edina, ki se ji je to zgodilo.

Sem se na dolgo razpisala, se opravičujem.




petea -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 10:09:30)

IZVIRNO SPOROČILO: Anneda
Sem mlada raziskovalka in bom v kratkem zagovarjala magisterij. Do zagovora (še kak mesec) službo sicer še imam, po zagovoru se mi pogodba prekine. Prostega delovnega mesta na ustanovi, kjer delam ni. Ker sem vedela, da službe ne bo lahko dobiti, sem začela z iskanjem že zelo zgodaj. Tako sedaj že 15 mesecev iščem službo. Imam univerzitetno izobrazbo naravoslovne smeri, naslednji mesec bom zagovarjala magisterij. Poslala sem okoli 100 prošenj, javljala sem se na razne razpise, kjer sem izpolnjevala vse zahtevane pogoje, tudi na tiste s srednješolsko izobrazbo. Od teh približno 100- ih prošenj sem imela le 2 razgovora. V prvem razgovoru so se spotaknili ob moje 3 otroke, češ, da bom verjetno pogosto na bolniški, čeprav v življenju nisem bila še niti dneva, ne zase, ne za otroke, smo k sreči zelo malo bolni. Na razgovoru za službo te o tvoji družini ne smejo spraševati.
Na drugem jih je motila moja kratka delovna doba, saj imam pri svojih 33 letih, 3 otrocih, 2 diplomah in magisteriju le 5 let delovnih izkušenj (redno delovno razmerje, sem ni šteto študentsko delo od 15. leta naprej). Mislim, da je dolžina tvoje delovne dobe glede na današnje razmere čisto ustrezna. Na tvojo žalost je dvojna univerzitetna izobrazba (in več) v nasprotju s stanjem izpred nekaj let prej ovira kot prednost pri pridobivanju službe. Verjetno bi bilo drugače, če bi se prej uspela zaposliti in ob tem študirati. Obstajajo pa razpisi, kjer ministrstvo za visoko šolstvo podjetjem sofinancira prehod raziskovalcev iz javnih raziskovalnih ustanov v gospodarstvo.
V obeh primerih sem imela občutek, da imajo kandidata že izbranega. Je res večina razpisov, objavljenih na raznih zaposlitvenih portalih zgolj formalnost in je kandidat že izbran? Kako ste ve našle delo? Vedno sem sama šla osebno do delodajalcev, ki so me zanimali, ter se pozanimala, kaj konkretno počnejo, če rabijo kakšno pomoč oz. če imajo kakšno delo zame. Nikoli nisem resno iskala dela preko razpisov; samo enkrat sem se bolj iz radovednosti prijavila na razpis, a ker še nisem imela opravljenega izpita iz ZUP-a, nisem prišla v ožji izbor.
Pa, da ne bo pomote. Ni mi težko poprijeti za kakršnokoli delo. Trenutno poleg redne službe, ki se počasi izteka, pomagam v domačem podjetju pri čiščenju prostorov in prek avtorske pogodbe pišem bloge in poste za neko podjetje. Ampak tu ni nobene sigurnosti , ni zavarovanja, plačilo je majhno, neredno. Resnično sem žalostna in razočarana, saj sem vsa ta leta študija otrokom in sebi obljubljala boljše življenje in verjela, da dobim službo, ko doštudiram. Pa ne me narobe razumet, vem, da nisem edina, ki se ji je to zgodilo.




razglednica -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 12:48:03)

ja to se dogaja. tudi pri meni se je dogajalo in se še dogaja. Ponavadi že imajo izbrane kandidate.

nimam besed[sm=smiley13.gif]

želim ti veliko sreče!!!




josephine27 -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 16:21:24)

. Na razgovoru za službo te o tvoji družini ne smejo spraševati.


Res je vendar ne vem koliko se v praksi tega držijo.  Mene so to vprašali na čisto vseh razgovorih, če ne v prvem pa v drugem krogu.






HHH -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 16:23:44)

Razumem tvoje razočaranje. Nikar ne obupaj. Tudi zate je nekje služba. Včasih, ko se ti zdi že čisto brezupno, pride priložnost iz smeri, ki je nisi pričakovala. Tudi zate bo. Držim pesti.




Matkurja -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 16:31:14)

Delovna doba pri teh letih in 3 otrokih je čisto OK. Jaz imam pribl. enako let, nimam otrok pa imam malo manj kot 8 let delovne dobe.




barbara_s -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (9.12.2011 21:14:16)

Anneda, (sicer none of my business, ampak...) - zakaj si se pa odločila končati z magisterijem in ne z doktoratom? Saj ne, da bi z doktoratom kaj lažje dobila službo, ampak financiranje je vseeno za leto daljše, pa na razpisih ARRS lahko kasneje konkuriraš, pa kakšna evropska sredstva se da dobit (sicer praktično nemogoče, pa vseeno), pa ponavadi se najde vsaj kakšno podoktorsko izpopolnjevanje (ki, roko na srce, sicer samo podaljša agonijo...).

Ma, ne vem. Jaz se vedno tolažim s tem, da mulci po vse Sloveniji vedno bolj rabijo inštrukcije iz naravoslovja :) - in če se prav nič drugega ne najde, bi pa nekaj mulcev na maturo pripravljala (za čistilko me pa nihče ne bi vzel, ker sem za to delo totalno nesposobna).




Anneda -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (10.12.2011 21:45:28)

Hvala vsem za optimistične besede. Barbara_s za magisterij sem se odločila, ker projekt za katerega sem se prijavila za mladega raziskovalca, ni bil sprejet (ne vem sicer kako se to sploh lahko zgodi, vendar se je) in so me priključili k popolnoma drugemu projektu, ki ni bil v skladu z mojimi interesi, poleg tega pa je ta projekt trajal samo 2 leti in bi bilo premalo rezultatov za doktorsko disertacijo.




pelin -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (10.12.2011 22:13:25)

V bistvu ne vem kaj bi ti napisala....mogoče to, da vem, da si obupana, ker sem sama šla večkrat skozi takšne zrežirane razgovore in zasliševanja na njih kot bi stala pred CIO...Ali pa preprosto le to...ne obupavaj ...nisi edina ,ki se ji to dogaja...daleč od tega...Ponosna bodi na svojo prigarano izobrazbo, ki si jo ob treh otrokih verjetno res dosegla z veliko odrekanja in truda...Tega ti ne more nihče vzeti....zagotovo se bo našlo delovno mesto, ki bo prav pisano tebi na kožo...Mogoče ne danes ali jutri...zagotovo pa nekega dne...




Anonimen -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (10.12.2011 22:27:33)

IZVIRNO SPOROČILO: Anneda

Na drugem jih je motila moja kratka delovna doba, saj imam pri svojih 33 letih, 3 otrocih, 2 diplomah in magisteriju le 5 let delovnih izkušenj (redno delovno razmerje, sem ni šteto študentsko delo od 15. leta naprej).

Resnično sem žalostna in razočarana, saj sem vsa ta leta študija otrokom in sebi obljubljala boljše življenje in verjela, da dobim službo, ko doštudiram.


Glede na to, da boš kmalu imela lepo izobrazbo - nauči se odgovarjati tudi na takšne nebuloze.
Namen in cilj izobrazbe ni papir, s katerim lažje dobiš službo; papir je le nujni pogoj, vse ostalo je stvar znanja in izkušenj, ki naj bi ti jih izobrazba prinesla.

Ne razumem, kako jih z dvema diplomama in s skoraj magisterijem nisi sposobna zmotiti nazaj? Pokaži nekaj živosti, poguma, znanja....in ne samo papirja. Dobri delodajalci iščejo vsebino in iščejo dodano vrednost.

Ali drugače - zbudi se.
Meni deluješ zaspano, naveličano...in ne kot nekdo, poln mladostne in življenjske energije, ki bi jo pri teh letih, pri otrocih in dobri izobrazbi, morala imeti.




kalbo -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (11.12.2011 10:58:09)

Sicer nikol ne bom razumel ljudi, ki jim ena diploma ni dovolj in delajo diplomo na diplomo in potem končajo pri 33 letih visoko izobraženi in s to izobrazbo nimajo kaj počet. Ampak če jaz tega ne razumem, še ne pomeni, da je s tem kaj hudo narobe. Nujno moraš na razgovoru ti sebe prodajat kot hudo blago, ne pa da moleduješ za službo.  To si kot visoko izobražena oseba lahko privoščiš, oziroma si moraš. Od tako visoko izobražene osebe se tudi pričakuje, da se zna odzvat na provokacije okol otrok in bolnišlkih, ker naj bi bla takšna oseba tudi visoko razgledana in hudo samozavestna in bi morala poznat svoje pravice. Če tega ne zna je le visoko izobražena oseba brez kake dodane vrednosti.

Vzemi se v roke, zavedaj se svojega znanja in sposobnosti, ker če ti rata spacat dve diplomi in magisterij pri treh mulcih, si definitivno sposobna in ne pašeš v koš tistih, ki jih omenjam v mojem prvem stavku. Ja, z mojim prvim stavkom te označi vsak kadrovnik, ki dobi tvojo prošnjo v roke. Dokaži mu nasprotno že v prošnji. Pa vso srečo.




Anonimen -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (11.12.2011 11:14:04)

Kalbo, sem že misila, da bom edina izven kluba tolažečih - saj smo vsi na istem, saj bo.

Ma ni ravno tako.
Dober kader je vedno iskan, v teh časih pa še bolj. Celo med pregovorno preveč ekonomisti dobrega, razmišljujočega, delovnega, ki ne hodi samo v službo, že težko najdeš.




BellaB -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (11.12.2011 23:24:24)

Ja, welcome to the world where system doesn''t work. :) Where a degree and a master study have no value.
Clovk pomisli, da bi bil na boljsem, ce bi sploh ne sel na faks, ampak kr lepo na eno sredno solo pa se zaril v en siht. In se ne sekiru.

Jaz sem diplomirala na pravni fakulteti, pa dobila redn siht sele po 3 letih in 9ih mescih. Prej sem delala al prek zavoda al pa volontersko. mati mi skoz gnjavi, naj naredim se 4 izpite za magisterij... ker bom potem kao lazje dobila siht. Ja sure... not in this fkn system...

Kaj ti svetovat? Si pripravljena it v tujino? Se selit z druzino?




Anneda -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (12.12.2011 7:47:32)

Kalbo in milijonarka, cenim tudi vajini kritiki. Pa, da odgovorim na vajina vprašanja. Zakaj dve diplomi? Ker je bila prva visokošolska in je bilo nekako logično nadaljevanje univerzitetni študij. Doktorat, ki se je kasneje zaradi že navedenih razlogov spremenil v magisterij, pa sem vpisala deloma tudi zato, ker sem vedela, da mi kot mlademu raziskovalcu vsaj 4 leta ne bo treba iskati službe. No, sigurno pa me je stvar tudi zanimala, drugače pač ne bi mogla čez goro zahtevnih izpitov, poskusov, člankov,... Za tiste, ki ne poznajo sistema financiranja mladega raziskovalca, naj povem, da dobivaš plačo, imaš plačan študij in delovna doba ti teče, kot če bi bil zaposlen. Težava je le v tem, da je tvoja zaposlitev vezana na določen čas in se ti konča z zagovorom doktorata/magisterija.

Glede razgovorov in vprašanj okoli moje družine potencialnim delodajalcem seveda nisem bila tiho, saj nisem nikjer tega napisala. Družina je moja osebna stvar in to sem tudi povedala. Zame to ni ovira, pač pa mi daje vir energije in motivacije, da uspem tudi na poklicnem področju. Glede zaspanosti pa ne vem. Ob 3 otrocih, službi, študiju, dodatnem delu v domačem podjetju in prek avtorske pogodbe o katerem sem pisala že zgoraj, se mi ne zdi, da bi delovala zaspano in sedela križem rok. Morda se pa motim :)




kalbo -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (12.12.2011 8:04:28)

Upam, da nisi mojega posta jemala kot kritiko, ampak kot prikaz načina razmišljanja.

Da pa odgovorim tvoji predhodnici:
A misliš, da v tujini bi pa zgolj z diplomo šlo? Prej uspe sposoben kader brez diplome, kot pa kader, ki je izobražen višje, kot je potrebno in brez izkušenj in le s svojo izobrazbo na jeziku.




razglednica -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (12.12.2011 18:06:56)

hvala na spodbudnih besedah[sm=smiley1.gif]




Anonimen -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (12.12.2011 20:10:48)

IZVIRNO SPOROČILO: Anneda

Glede zaspanosti pa ne vem. Ob 3 otrocih, službi, študiju, dodatnem delu v domačem podjetju in prek avtorske pogodbe o katerem sem pisala že zgoraj, se mi ne zdi, da bi delovala zaspano in sedela križem rok. Morda se pa motim :)


Na mene si delovala tako nekako. Saj ne tako zaspano kot en zdolgočasen najstnik, ki cel ljubi dan igra igrice in se ne zbudi niti ob petih popoldne [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]..ampak tako, brez tiste prav energije, ki bi me pritegnila. Na nekaterih področjih je to lahko prednost, tam, kjer se išče umirjenost in stalnost, a skoraj ne verjamem, da z magisterijem iščeš strogo rutinsko in ustaljeno delo.

Dodaj ščepec živosti, to bo papirju dalo nekaj žlahtnosti, enako kot začimba določi jed [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]
Pa srečno!




pelin -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (12.12.2011 21:12:53)

Moram malo pojamrat, ne mi zamerit.
IZVIRNO SPOROČILO: Anneda


Osebno dvomim, da hodi Anneda tako depresivna, žalostna in brez volje na razgovore..Po moje  je pač rabila nekoga/nekaj, kjer se lahko izjada, potoži, pokaže svoje razočaranje in obup...Vsak je kdaj tak, posebej, če ima občutek, da jih kar naprej dobi po glavi...Če pa je v tem, kar pravi Mili vsaj del resnice, pa se tudi jaz strinjam, da potegni svoj optimizem, energijo in samozavest iz pet in....jim daj vetra...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Anonimen -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (12.12.2011 21:24:20)

IZVIRNO SPOROČILO: pelin

Osebno dvomim, da hodi Anneda tako depresivna, žalostna in brez volje na razgovore..



Tu vmes je še kar precej prostora [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image].


IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

Ali drugače - zbudi se.
Meni deluješ zaspano, naveličano...in ne kot nekdo, poln mladostne in življenjske energije, ki bi jo pri teh letih, pri otrocih in dobri izobrazbi, morala imeti.




petea -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (13.12.2011 11:01:40)

Anneda,
glede na to, da imate doma podjetje - se tam res ne najde kakšno dolgotrajnejše delo zate?




Anneda -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (14.12.2011 7:17:45)

Petea, domače podjetje žal ne prinaša še toliko dobička, da bi bila lahko oba z možem zaposlena tam. Sicer stalno delava na tem, da bi ustvarila več prometa, se prijavljava na vse mogoče javne razpise in skušava dobiti kar se da veliko referenc. Poprimeva za vsako delo, ampak res vsako. Naj bo to čiščenje, delo na višini z dvigalom, košnja in urejanje okolice,... Konkurenca na trgu je huda, podjetja pa opravljenih storitev ne plačujejo ali pa zavlačujejo s plačilom. Se pravi ni nobene gotovosti in bi bilo dobro, da bi bila vsaj ena redna plača.




BellaB -> RE: Moja zgodba o iskanju službe (18.12.2011 21:08:58)


IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Da pa odgovorim tvoji predhodnici:
A misliš, da v tujini bi pa zgolj z diplomo šlo? Prej uspe sposoben kader brez diplome, kot pa kader, ki je izobražen višje, kot je potrebno in brez izkušenj in le s svojo izobrazbo na jeziku.


Ja vem, da je tezko. Jaz sem ji hotla predstavit se eno izmed alternativ. Brez vez in poznanstev pa tud tle ne bi slo.

Jaz bi sla v primeru, da do konc tega leta ne bi dobila sihta, v Kanado. Je pa res, da imam tam veze. Obenem bi naredila verjetno tudi dve leti pravnega faksa al kolkor bi mi pac manjkalo za prekvalifikacijo v njihov sistem. Ampak glede na to, da sem zdej redno zaposlena v svojem sektorju, s tem ne bo nc, vsaj do pravosodnega ne :) Nikol pa se ne ve kam me bo pes povleku :)




Stran: [1]