abi
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Verjamem, da imaš poln kufer. Jaz bi ga najbrž tudi imela. Sam sem 100%, da že veliiiiiiiko prej, kot pa ti. Ker jst si enostavno ne dovolim bit deklica za vse. Vsi smo družinski člani in vsi moramo sodelovat. Pri nas doma je bilo tako, mama je delala, se raztrgala, mi trije (brat in oče) pa smo lepo uživali. Zakaj? Ker smo lahko. Ker nas je mami tako navadila. In si je čisto sama kriva. Vsake toliko časa je sicer popizdila, ampak ni dolgo trajalo, ko je spet začela delat isto. Vsedi se sama s sabo in se vprašaj, za koga je dobro to, kar počneš? Morda si boš mislila, da se imajo tvoji otroci in mož sigurno fajn. Morda trenutno ja, dolgoročno pa to sigurno slabo vpliva nate, na otroke in na moža, ker je še vedno čist nesamostojen kar se tiče gospodinjstva. In seveda na vajino pratnerstvo, ker potihem (občasno tudi malo bolj na glas) gojiš zamnero do njega (in do otrok). Vprašaj se tudi, zakaj to počneš. Ker si tako navajena od doma? Ker se bojiš, da te v nasprotnem primeru ne bodo imeli več (tako) radi? Vprašaj se, ali želiš to prenašati še naprej, celo svoje življenje (predvidevam, da si še mlada in da to niti ne bo najbrž tako malo let). Vprašaj se, kaj želiš ukrenit glede tega in če si tokrat res odločena, da narediš temu konec. Če nisi, ti očitno še ni dovolj hudo in v vlogi žrtve na nek način celo malo uživaš, da potem lahko jamraš in se smiliš sama sebi (lahko da se motim, vendar ti lahko povem, da sklepam po sebi... pa še po marsikom drugem, ki si je upal priznati, da igra Žrtev). Vem, kruto se sliši tale zadnji stavek, vendar stojim za njim, ker sem sama šla čez to. Moj mož je namreč na začetku tut poskušal hvatat krivine pa sem nekaj časa počela isto kot mama, potem pa sem se vzela v roke in sem mu jasno dala vedet, da pri meni tega ne bo, ker sem se že kot otrok zaklela, da ne bom ista kot mama (kar se tega tiče). In ker sem bila odločna, je hitr pokapiral, da mislim smrtno resno. No in ko se boš vse to vpršala in se resno odločila, skliči družinski sestanek in napovej spremembe in posledice. Povej, kako se počutiš (izkoriščano, nevredno, žalostno, ker čutiš, da ne spoštujejo dovolj tebe in tvojega dela, jezno, itd.) in da želiš, da je od sedaj naprej drugače. Potem skupaj napišite, kaj bodo zadolžitve od vsakga (dnevne, tedenske, mesečne) in kakšne bodo posledice, če tega ne bodo naredili-predvsem to velja za otroke). Vse mora bit jasno določeno, ker v nasprotnem primeru bodo hitr začel hvatat krivine in se zgovarjat eden na drugega, da to ni njegovo delo. In spet boš na začetku. Z možem pa se pogovri na štiri oči še pred sestankom. Želim ti veliko odločnosti, ljubezni do sebe in volje, da to spelješ enkrat za vselej. Boš videla, koliko več energije ti bo ostalo za uživanje, za imet se lepo, za moža, za igro... Srečno. TOČNO TAKO
_____________________________
Vse dobro, * a b i *
|