ronja
|
Kje so naše meje, ti ne bo prav dosti pomagalo, ker je razpon dejansko ogromen: nekateri imajo odprte zakone, kjer lahko vsak od njiju spi s komer želi, nekateri so zmenjeni, da to sme samo en od partnerjev, nekateri pa se niti pogovarjat ne smejo z nikomer drugega spola... Večina nas je nekje vmes, seveda. Ampak kje na skali sta, sploh ni važno, dokler je to obema ok (in se pri eventuelnih skoki okoli zaščitita, da kake bolezni domov ne prineseta...) Pri vama je problem to, da je to njemu ok, tebi pa ne. Ali bi mu bilo ok, če bi isto počela ti? Če veš, da ne, potem se pogovorita in naj razmisli, če se mu to res nič takega ne zdi, potem lahko to počneš tudi ti, ne? Če mu to ne bo vseeno, potem očitno tega le ne gleda tako nedolžno in imaš pravico, da veljajo za oba ista pravila. Kaj naj narediš? Pogovorita se in boš ali videla, da se to njemu res ne zdi nič takega in da lahko tudi ti to čisto na izi jemlješ ali pa bo on videl, kako zelo tebe to moti in mogoče nehal oz. omilil svoje početje. Kar se mene tiče: nisem ljubosumen tip, mi pa kljub temu ne bi bilo vseeno, če bi se menil s puncami za seks ali za flirt, tudi če ne bi dejansko tega uresničil. Na splošno sem sicer kar odprta glede te teme in se komot pogovarjamo tudi o tem s prijatelji, vseeno pa si ne predstavljam, da bi se menil o seksu s kolegico sam in v smislu flirtanja. Samo so fantje različni, lubi pač res ni tak tip - nikoli ni bil in bi blo res čudno, če bi naenkrat tak ratal - bi se upravičeno vprašala, kaj se je zgodilo... Bivši je bil bolj flirtarski, ampak me ni motilo, ker sem itak vedela, da je zacopan. Je pa njega strašansko motilo, da nisem ljubosumna . Sem bila pa navadno v vseh zvezah jaz bolj divja, tako da so meli kvečjemu oni z mano probleme. Ampak sem se umirila oz. me je en uspel umirit, hehe. Kako mu je to ratalo? Z ljubeznijo in s popolno svobodo . Enostavno nisem mela več nobene potrebe po izzivanju, ker se počutim svobodno, čeprav sem v zvezi. Če je pri tvojem ista fora, potem je to ključ. Ker jaz bi znorela, da bi špijoniral za mano (ipak brez zaupanja se ne grem) in tudi jaz ne bi nikoli za njim - samo to so spet najini principi - vajini pa ne, tako da nima veze, kako ima kdo, samo da je obema prav. Nekateri pari dobro funkcionirajo tako, da se ves čas grejo eno tako igrico držiga-loviga. Nekaterim je to izpod časti, drugim je to začimba v odnosu, različni smo. če ti uspeš na to gledat kot na eno njegovo kaprico in veš, da itak ne bo šel čez mejo, ki je tebi nesprejemljiva, se itak nimaš kaj sekirat. Če tega ne moreš, potem bi bilo pa fajn, da on vidi, da je tebi to mučno. Komu bi bilo to lažje ne vem, se mi pa malo zdi, da mogoče celo tebi, saj praviš, da zato ne bi šla narazen in da v bistvu ni nič narobe s tem, da tak pač je. Pogovorita se, tako iskreno.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|