AiMa
|
mimo te teme pa skoraj ne morem . sama obožujem kitajsko hrano (ok,še vseeno mi je mehiška ljubša,ampak!)in jo tudi večkrat pripravim. držim se sestavin,ki sem jih prinesla s sabo,saj se tukaj ne da dobiti identičnih, podobne pa nimajo istega okusa. Vse,kar pripravim (od zelenjave, mesa,...)prepražim na sezamovem ali orehovem olju, nikoli ne uporabim našega. Sezamovo da takšen pristen vonj, okus pa je božanski tudi,če ne bi uporabil začimb. kitajci grozno veliko uporabljajo korenje in kumare, zato ju niti sama ne izpuščam. teknejo mi jiaoziji (ne vem,kako se temu reče pri nas)-tanko testo, v katerem je zelje ali meso-kuhano ali pečeno, umakamo v sojino omako,kjer je veliko česna,da da pravi okus. ljudim mianpir (nočem se hvaliti,ampak gre za nacionalne jedi,katerih imena se ne prevajajo). priprava tega je simple: imamo kuhane široke rezance (mrzle),ki jim primešamo orehovo olje, naribane kumare, sojo, veliko čilija (ker je njami)in še eno posebno omako,ki jo damo samo za priokus (je nimajo pri nas ). vse skupaj dobro premešamo in pojemo. mljask. mogoče malo preveč eksotično za naše navade,ampak,če živiš v okolju,kjer drugega ni....se navadiš. uf,pa se mi spet cedijo sline
|