|
RE: Kerensa, kaj v praksi pomeni ... 25.12.2006 7:33:07
|
|
|
|
Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Maggie Ampak to potem velja za tiste, ki so se ločili in imajo sklenjen sporazum o skupnem varstvu in vzgoji? Hja, tako nekako mi tole deluje, ja. Ziher pa nisem, kakor sem že rekla. Kaj pa za enostarševske družine - torej mamice, ki se sploh nikoli niso poročile in živele s partnerjem oz. otrokovim očetom: se za njih šteje, da imajo ali nimajo skupno varstvo in vzgojo z otrokovim očetom Tukaj sta pa najverjetneje dve varianti - matere z otroci, za katere očetovstvo NI priznano, in matere z otroci, za katere očetovstvo JE priznano. Ali je mati skupaj z očetom svojih otrok, načeloma sploh ni problematično, kajti tudi nezakonski otroci imajo DVA starša. Tudi, če oče in mati nikoli nista bila par, ima (načeloma, če oče prizna očetovstvo) otrok na svojem rojstnem listu imeni obeh staršev. In kadar se rodi otrok, katerega starša nista v zvezi (ali pa, ko zveza razpade, pa naj bo to zakonska ali izvenzakonska), takrat "stopi v igro" najprej CSD in kasneje sodišče. Četudi starša nista par (četudi nikoli nista bila), je oče še vedno dolžan poskrbeti za svojega otroka. Seveda predvsem finančno (preživnina), kar se ureja na sodišču, istočasno pa se tam ureja tudi vse v zvezi s skrbništvom in stiki. Starša se lahko, pa čeprav nista bila nikoli par, sporazumno dogovorita, da bosta za otroka skrbela skupaj. In TO je skupno skrbništvo. Nekako na ta način bi se potem za takšne matere obravnaval ta zakon, ki si ga citirala. Za tiste otroke, ki pa nimajo npr. očeta, pa je neizvedljivo, da bi obstajalo skupno skrbništvo, kajti obstaja samo eden od staršev (drugi je npr. neznan, pogrešan ali pokojni). Tako si to jaz razlagam.
|
|
|