Kerensa, kaj v praksi pomeni ... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družinska zakonodaja



Sporočilo

Maggie -> Kerensa, kaj v praksi pomeni ... (21.12.2006 20:54:48)

... 13. člen ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-D):

13. člen
Za drugim odstavkom 25.a člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
   »V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma dodatek iz prejšnjega odstavka določita v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena oziroma dodatka iz prejšnjega odstavka.«.
   V tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu doda besedilo: »Kot prva odrasla oseba v družini se šteje tudi mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz četrte alinee prvega odstavka 26. člena tega zakona.«.
   Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

...predvsem za "matere samohranilke"? Ali to kaj spremeni tiste dohodke, do katerih je zdaj upravičena enostarševska družina, če je upravičena do starš. dodatka in dsp?

Te spremembe bodo začele veljati po novem letu nekje.



Anonimen -> RE: Kerensa, kaj v praksi pomeni ... (21.12.2006 23:23:41)

IZVIRNO SPOROČILO: Maggie
»V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma dodatek iz prejšnjega odstavka določita v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena oziroma dodatka iz prejšnjega odstavka.«

Evo... 8x !!! sem morala prebrat tole, da sem sploh dojela, za kaj gre, pa še zdaj nisem prepričana. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Po moji logiki naj bi to za samohranilke pomenilo npr. nekako takole... minimalni "dohodek" za otroka je cca. 15.000 SIT. Za samohranilke (ki načeloma to sploh niso, če imajo za otroka z bivšim partnerjem skupno skrbništvo) potem to pomeni, da če npr. uveljavljajo DSP (na svoje ime in za čas, ko je otrok pri njih, npr. 14 dni v mesecu), potem prejmejo za otroka samo cca. 7.500 SIT. Ker druga polovica jim ne pripada, ker otrok ni pri njih, ampak npr. pri očetu, ki pa DSP-ja ne uveljavlja.

Načeloma naj bi po tej logiki dobila tudi samo polovični znesek dodatka za enostarševsko družino in seveda vse ostalo dalje po isti logiki.

Če sem to kolobocijo prav razumela. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Maggie -> RE: Kerensa, kaj v praksi pomeni ... (22.12.2006 10:36:09)

Ja, zakomplicirano, ja[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Saj jaz sem tudi nekako tako mislila. Ampak to potem velja za tiste, ki so se ločili in imajo sklenjen sporazum o skupnem varstvu in vzgoji? Kaj pa za enostarševske družine - torej mamice, ki se sploh nikoli niso poročile in živele s partnerjem oz. otrokovim očetom: se za njih šteje, da imajo ali nimajo skupno varstvo in vzgojo z otrokovim očetom[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Ah, too much...




Anonimen -> RE: Kerensa, kaj v praksi pomeni ... (25.12.2006 7:33:07)

IZVIRNO SPOROČILO: Maggie
Ampak to potem velja za tiste, ki so se ločili in imajo sklenjen sporazum o skupnem varstvu in vzgoji?

Hja, tako nekako mi tole deluje, ja. Ziher pa nisem, kakor sem že rekla.
Kaj pa za enostarševske družine - torej mamice, ki se sploh nikoli niso poročile in živele s partnerjem oz. otrokovim očetom: se za njih šteje, da imajo ali nimajo skupno varstvo in vzgojo z otrokovim očetom[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Tukaj sta pa najverjetneje dve varianti - matere z otroci, za katere očetovstvo NI priznano, in matere z otroci, za katere očetovstvo JE priznano. Ali je mati skupaj z očetom svojih otrok, načeloma sploh ni problematično, kajti tudi nezakonski otroci imajo DVA starša. Tudi, če oče in mati nikoli nista bila par, ima (načeloma, če oče prizna očetovstvo) otrok na svojem rojstnem listu imeni obeh staršev. In kadar se rodi otrok, katerega starša nista v zvezi (ali pa, ko zveza razpade, pa naj bo to zakonska ali izvenzakonska), takrat "stopi v igro" najprej CSD in kasneje sodišče. Četudi starša nista par (četudi nikoli nista bila), je oče še vedno dolžan poskrbeti za svojega otroka. Seveda predvsem finančno (preživnina), kar se ureja na sodišču, istočasno pa se tam ureja tudi vse v zvezi s skrbništvom in stiki. Starša se lahko, pa čeprav nista bila nikoli par, sporazumno dogovorita, da bosta za otroka skrbela skupaj. In TO je skupno skrbništvo. Nekako na ta način bi se potem za takšne matere obravnaval ta zakon, ki si ga citirala. Za tiste otroke, ki pa nimajo npr. očeta, pa je neizvedljivo, da bi obstajalo skupno skrbništvo, kajti obstaja samo eden od staršev (drugi je npr. neznan, pogrešan ali pokojni).

Tako si to jaz razlagam. 



Stran: [1]