anitaz
|
Sem hotela pisati anonimno,pa ne bom... Da razložim:prej sem živela na vasi,v hiši in zraven naše hiše je živela (še vedno živi) moja babica,ki jo imam neizmerno rada. Vedno sem ji vse povedala,vse sva si zaupale,še vedno si,imele sva boljši odnos kot z mojo mami,ampak se je tudi ta z rojstvom mojega otroka zelo popravil. Ne bom govorila o svoji mami,ampak o babici. Stara je 74 let,garala je od malih nog,zelo redko jo vidiš da počiva-skoraj nikoli.Sicer nikoli ni bila zaposlena,ampak že od nekdaj je varuška otrok. PAzila je skoraj vse otroke na vasi, vključno z vsemi njenimi vnuki. Ker postaja vedno starejša,so pogostejše tudi njene bolezni,še posebno revma. V hiši,kjer živi z dedkom,stanuje še njen sin z družino (v svojem nadstropju). Ima dva otroka,ki se od rojstva pazita pri njej. Eden je že v šoli, drug pa je star 3 leta. Žena od njenega sina (mojega strica) je -kako naj se izrazim-briga jo za mojo babico.Kadar se njej zlušta,ji poturi oba otroka,poleg tega da ju pazi cele dneve. Kadar je večji otrok v šoli,jo mora (kljub temu da jo bolijo noge)peš hoditi iskat v šolo,ker pač njena mamica ne želi da bi ostala v podaljšanem bivanju. Službo oba končata ob 15.30,prideta pa domov kadar se jima zalušta. Po službi opravita še vse potrebno...nakupi,frizer,...ker ve da sta otroka v zelo dobrih rokah. Trenutno imam moja babica zelo hude bolečine v roki in ji je zdravnik predpisal (poleg zdravil) strogo mirovanje. Ona seveda ne more biti pri miru,če mora skrbeti za dva otroka.:( Babica se mi vsakič ko pridem do nje,potoži,da ji je zelo težko,da zelo težko pregura čez dan,ampak nobenemu se ne upa nič reči.Dobesedno se obeh boji!Vse bi bilo lepo in prav,če bi ji vsak kdo od njiju kdaj priskočil na pomoč.Ampak NIKOLI ji ni še noben rekel:Mama,ti pomijem posode,rabiš pomoč?. NIKOLI!!!Jaz sem na žalost nekaj km stran od nje,vendar imava na žalost samo en avto in dopoldne zelo težko pridem do nje.Kadar pa mi le uspe,ji pomijem posode (kljub temu,da imam tamalo sabo),pometem po stanovanju,pobrišem...vse kar takrat pač rabi,da ji naredim.Ampak jaz se sama ponudim za pomagat ona mi sama ne bi tega rekla. Oz. če jo prašam,reče: Saj ni treba. Ampak jaz vztrajam in potem je tako vesela, ko njej ni treba.9nebesa Normalno,saj ni mlada da bi skalala gor pa dol! Veliko stvari je še,ki bi jih lahko napisala,pa jih zdaj nimam časa pisati (imam mojo :duda: zraven. Moje vprašanje je sledeče: Ali naj se vmešam in kaj rečem tema dvema,ker ju totalno nič ne briga za mojo babico? Ker ne morem več gledat kako jo IZKORIŠČATA!Smili se mi! Prosim,če mi lahko mi pomagate z nasveti. Hvala vam! Anita
|