violinski
|
Oj, Tia, upam, da si zdej res pomirjena. Tako je to z zidarji, sej veš. Sploh če si ženska te itak noben ne posluša, pa če se še tako dereš. Asej si kar mislim, kako so sprejeli zidarji tvojo nervozo na drugem koncu žice: "Ah, spet se ena baba neki dere". Taka je vsaj običajna reakcija moških, ko se ena ženska poteguje, da doseže svoje oz. ko želi, da bi se vsi držali dogovorov. Sem pa bila še jaz kar mao jezna nate, ko si napisala, da si posusila sama material prestavljat s hodnika. Menda ne, no. Ne poskušaj več česa takega. Da ne boš kje tam obsedela. Pa zihr si bla brez telefona (ne hodi nikamor brez telefona!!) ;) Sploh, punce, da se ne bi kakšna lotila sama od sebe kakih del, kjer se mora stegovati ali kaj podobnega - meni so povedali dva dni po prvem porodu, da zadnji mesec naj ne bi niti perila več obešala na višje štrike (nič čiščenja oken, nič pleskanja, nič polaganja tapet....) : čimmanj se stegovat, da se popkovina ne ovije okrog otroka. In to niso vraže. evo, zajtrk je za mano (a je še katera tako smotana, da zajtrkuje pred računalnikom?), ampak se moram pohvalit, kaj sem nama včeraj pripravila za večerjo: Torej na dno sklede sem polila eno kapljico olivnega olja, gor na tanko na tanko narezala kose parmezana, na to pa položila rukolo. Rukolo sem spet nežno nakapala z oljem, čez vrgla nakosan paradižnik, posolila z grobo soljo - čisto malo, ker imam visok pritisk in ne smem preveč slanega jest - okisala in na vrh vrgla še pest narezanih mini mozzarel. Čisto na koncu pa začinila še z baziliko (žal nimam sveže, zato sem uporabila 'pesto'). Z :love: sva se oblizovala do neba, pol je pa še izjavil, da bi tako večerjo lahko velikokrat jedel :bravo: in to moj :love:, ki ni maral solate in sploh nobene zelenjave, ko sva se spoznala! A se vam sline cedijo? Upam, da. Zdej pa noge v luft. Se beremo!
|